Revija Gozdovnik 1998 št. 04
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
drugo se jim je čakanje
GLEJ PTIČKO! zdelo neznosno dolgo-
časno, tretjič pa so jo pos-
premili z že kar sovražnimi
pogledi. Saj so ravnokar
imeli postanek - zakaj je
morala spet ven?!
Taborovodja Sliva jih je
med postanki skušala z le-
pimi besedami miriti. De-
kletce ji sicer ni nič pojasni-
lo, a nekako očitno je bilo,
da ima probleme intimne narave. Ni
pa se ji kajpak zdelo primerno, da bi karkoli
na to temo rekla po ozvočenju avtobusa.
A tudi njej je šlo v nos, da je vozilo ustavila le mi-
nuto za tem, ko so zapeljali s počivališča. In dejstvo,
da se je v seštevku nabralo za celo uro Claudijinih iz-
hodov (da zamude ob odhodu niti ne omenjamo), ji ni
bilo najbolj všeč. Rušil se ji je načrt za program prvega
dne. Ko pa je še videla, kako je Claudia, vračajoč se na
V prejšnji svoj sedež, brez premisleka grdo odrinila malega med-
številki vedka, si je sama pri sebi obljubila, da ne bo več dovoli-
Gozdovnika la njenih izletov. Bo že zdržala. Saj je do cilja le še dobre
smo imeli čast spoznati četrt ure ...
gospodično Claudio Plastičnik, ki se je "Vau! Noro! Super!" so bili vzhičeni taborniki, ko je
zaradi usodnega nesporazuma znašla v avtobus ustavil ob tabornem prostoru. Obsežna jasa z
avtobusu, polnem tabornikov. Na taborjenje dvema igriščema, šotori nanizani v dolgi kači, ki se je
so šli. In Claudia z njimi ... vlekla v senci dreves, na začetku bel indijanski tipi, iz
katerega se je dvigal tanek steber dima, na sredini trav-
Claudia je med vožnjo trikrat ustavi- nika okroglo ognjišče in visok jambor. Pa široka reka ta-
la avtobus, izginila za dvajset minut in koj ob taboru, leseni pomol s kanuji, ... Pravljičen tabor-
se vrnila, ne da bi karkoli razložila. ni prostor.
No, toliko je že poskrbela, da je vozi- Smrklja ni mogla razumeti, kaj je ostale tako ganilo.
lo parkiralo ob kaki gostilni, ne pa Saj še kakega dobrega plesišča ni bilo opaziti! Pustila je,
kje v naravi. da sta ji Stari in taborovodja odnesla kovčka ter da ji je
Taborniki so se prvič načelnik rodu priskrbel spalno vrečo.
malo nasmihali, v Prav oddahnila si je, ko se je izkazalo, da bo v šotoru
sama. Bo vsaj dovolj prostora za njene življenjske po-
trebščine! Vzela si je čas in ob svojem ležišču lepo zloži-
la svoje oblekce, šminkice, skoraj cel letnik Smrklje in
druge predmete, ki jih normalen človek pač mora ved-
no imeti na dosegu roke.
Potem je ležala na peni in opazovala šest zelenorut-
nikov, kako se trudijo okoli njihovega dela tabora. Ne-
verjetno, koliko dela so si naredili!
Kot da bodo taborili pol leta, ne pa le
bora dva tedna ...
"Pojdite vsaj po žeblje, če že mo-
rate postavljati cele stavbe! Saj niste
jamski ljudje, da bi les vezali z vrvjo!"
je pametno svetovala Polžem.
"Če res ne veste, kaj bi s časom,
potem vsaj pobarvajte palice v kake
žive barve - tale rjava je na smrt dolgo-
časna!" je spet pribila.
"Malo bolj na levo stopi in bolj
močno poprimi!" je usmerjala Kuglo.
"Pa ti, gospodična, ne bi morda va je rekla, da
vstala in nam malo pomagala?" jo je ni nič hudega, da jo je videla, kako se vra-
končno pobarala Prekla. ča iz vasi. Začeli bomo kar brez nje."
"Na kraj pameti mi ne pade! Jaz Sliva je malce dvignila glas: "Dragi ta-
bom tukaj samo tri dni in ne mislim borniki, drage tabornice! Tole zastavo je
graditi trdnjav ... Če se vam dá, pa daj- zjutraj dvignila predhodnica, ki je za nas
te!" postavila tabor. Fantom smo res hvaležni
Zapustila je njihov del tabora in se za ta trud!"
sprehodila mimo ostalih platnenih "Mmmmmmmmmmmmmmmm ..." se
domovanj. Ni si mogla kaj, da ne bi je razleglo v znak odobravanja.
podelila še nekaj brezplačnih nasve- "Njihovega vodjo, Maksa,
tov in da ne bi nadrla otročajev, ki so prosim, da slovesno spusti
jo prosili za košček njene čokoladke. zastavo. Pojemo 'Dviga pla-
Potem je spet nekam izginila ... men'. Taborniki - mirno!"
Ob devetnajsti uri se je malo več Iz več kot 60 grl je zado-
kot 60 tabornic in tabornikov v krojih nelo: "Dviga plamen se iz
zbralo pod jamborom. Tudi Polži so ognja taborišča našega, ki
bili med prvimi na zbornem mestu, le pod goro mirno spava sredi
Claudie ni bilo od nikoder. gozda temnega."
"Zaradi nje bomo šli zadnji na ve- Nekje vmes se je, kakor da
čerjo ..." je žalostno rekel Buco. bi padla z neba, pod jambo-
"Če bo samo to, bo še v redu!" je rom pojavila Claudia. V temni
menila Pega. oblekci in na tankih petkah, z
"Kje pa je Stari?" je vprašala Pre- bleščečo ogrlico, z lično čr-
kla. no torbico. Postavila se je
"Iskat jo je šel. Aha, je že nazaj!" je kar zraven taborovodje in
opazil Repa. starešine, se smejala ter si
"Ja, ampak brez tiste tečke ... To z ogledalcem urejala
sploh ne bo dobro. Se že pogovarjata lase.
s taborovodjo ..." se je kremžil Mali. Niso se dali zmoti-
Stari se je priključil svojemu vodu ti: "Tam šotori se ble-
in povedal: "Ne najdem je, ampak Sli- stijo ..."
