Revija Gozdovnik 2001 št. 11
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
V Sloveniji
V Ljubljani so skavte prvič videli leta Ob ustanovitvi je slovenskim goz- Viri:
1913, ko je na katoliški shod prišla dele- dovnikom - Zvezi slovenskih tabornikov Črtomir Zorec: Gozdovništvo na Slo-
gacija poljskih skavtov
skavtov. V takratni Av- - čestital tudi Seton in med drugim za- venskem. V: Gozdovništvo na slo-
striji, kamor je pred prvo svetovno vojno pisal: »Bil sem zelo vesel, ko sem se vr- venskem 1925-1941. Maribor, 1986.
nil z zahoda in zvedel, da ste tudi pri vas Mira Grašič, Marjan Matjašič: Skav-
sodilo slovensko ozemlje, je bila prva
ti in gozdovniki na Slovenskem. Ma-
skavtska organizacija ustanovljena leta ustanovili gozdovniško organizacijo.
ribor, 1990.
1912, ker pa se je slovenskim predstav- Zelo rad bi vas obiskal in videl. Čudovita
Kaj zna skavt III. reda. Priročnik za
nikom zdela njena ureditev preveč po- je zgodovina vašega naroda in veličast- skavte pripravnike. 1939.
dobna vojaški, se niso odločili za usta- ne so vaše gore. Zato ste gotovo brez-
novitev slovenske skavtske organizacije. mejno navdušeni za našo lepo idejo.
Ta je tako nastala šele po prvi svetovni Upam, da hočete ohraniti vse, kar je ju-
vojni, leta 1922. Prva skavtska skupina goslovanskega, vaše pesmi, vaše plese in
se je imenovala Steg skavtov in planink. vaše šege. Želim vam vse dobro in vas
Ker pa so si nekateri vodilni člani skav- bratovsko pozdravljam! Vaš vdani Er-
tizem predstavljali nekoliko drugače, so nest Thompson Seton - Črni volk.«
leta 1925 ustanovili gozdovniško orga-
nizacijo. Ta se je imenovala Zveza slo- Špela
venskih tabornikov (pozneje se je prei-
Ilustriral Šeki
menovala v Jugoslovansko gozdovniško
ligo) in je s sprejetjem načel Ernesta KITARA: Kako lepo je sedeti na soncu in poslušati
Thompsona Setona postala del svetovne ptičje petje! Romantično razpoloženje te bo
gozdovniške organizacije. prevevalo še naprej, in s tem ni prav nič narobe.
ZGODBA O ...
ROLFU GOZDOVNIKU
Ob 50. obletnici nastanka naše organizacije se spodobi, da vas spomnimo na ustanovitelja svetovne gozdovništva Ernesta
Thompsona Setona, ki je bil tudi pisatelj. V branje vam ponujamo Rolfa gozdovnika, ki je v slovenskem prevodu izšel pri
Mladinski knjigi v Ljubljani leta 1973.
Micky Kittering je bil neznačajnež. Bil je ves zaverovan v svojo vojaščino in tudi delal tak videz. Sršati sivi brki so se mu kakor
rogovi vili kvišku na obeh straneh nosu; to je bilo videti zelo vojaško. Mickyjeva ramena so bila oglata in že hoja ga je izdajala,
kako je prevzeten; vrhu tega je imel na zalogi nič koliko kletvic, kakršnih doslej še niso slišali v Connecticutu. Poročil se je poz-
no; ženska, ki si jo je bil izbral, bi gotovo postala zvesta žena, če bi ji le malo pomagal. Toda Micky je bil pijanec in si prizadeval
samo to, da bi bila žena prav taka kakor on. Pred nekaj meseci je Micky vzel v hišo nečaka, ki bi bil ob vsaj malo dobrem ravna-
nju z njim lahko blagoslov za vse; toda Micky je že preveč propadel. Njegovo samo po sebi dobrodušno, a na žalost šibko naravo
je razkrojil rum. Le redkokdaj, kadar slučajno ni bil opit in ni imel mačka, je še lahko pokazal lahen odblesk srčne dobrote.
Na srečo ni nečak podedoval nobenih lastnosti očetovega sorodstva, temveč je bil po duši in telesu ves materin. Mati je bila
hči učenega duhovnika, ki jo je dal odlično vzgojiti; na žalost jo je zapustil v bridkem siromaštvu in brez možnosti, da bi si sama
služila kruh. Kmalu je umrla, Rolf pa se je takoj po njenem pogrebu odpravil na pot proti jugu, kjer naj bi neki njemu povsem
neznani stric Mihael imel farmo in morda zanj tudi košček
doma. Ta dan je prehodil petnajst milj, prenočil na nekem
skednju, naslednji dan pa prepešačil petindvajset milj.
Tako je Rolf prišel v svojo novo domovino.
»Kar vstopi, fant,« je zaslišal še kar prijazni spre-
jem; zakaj Rolf je na srečo prišel v eni tistih redkih
ur, ko je bil Micky dobre volje. Povrhu pa je
takle čvrst, petnajst let star fant za far-
mo pridobitev, ki je ni podcenje-
vati.
Teta Prudence s svojimi sre-
pimi očmi in z rdečim nosom je
bila sprva malo hladna, ta hlad-
nost pa jo je minila, ko je Rolfa bilo tre-
ba uvesti v skrivnosti krmljenja prašičev,
kokoši in telet ter ga naučiti molsti. Delal
je brez oddiha, kolikor so mu dopuščale
moči; kmalu pa je spoznal, da mu za to
nihče ni niti malo hvaležen in da vsa njego-
va pridnost komaj zadošča, da se ogne kazni.
Naključje je naneslo, da se je Rolf nekega
dne z nekom seznanil. Pomladnega jutra je še
