Revija Gozdovnik 2001 št. 11
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
pred sončnim vzhodom krenil v gozd po kravo na paši in pre- tri kratke klice, kakor se je bil dogovoril, je dobil odgovor, ki
senečeno ugledal neznanega moškega, ki mu je mahal, naj mu je povedal, kam naj krene. Quonab je stal na pečini. Od-
pride bliže. Rolf je šel k njemu in videl krepko raščenega moža peljal je Rolfa k indijanskemu šotoru.
temne polti in gladkih, kakor napetih las - brez dvoma Indi- Rolfu je bilo pri duši, kakor da stopa v novo življenje. Ne-
janca. Mož je držal kvišku vrečo in dejal: »V temle drevesu tiči kateri sosedje so bili lovci in vedeli marsikaj povedati o divjih
rakun. Podrži pred luknjo vrečo, da ga spodim vanjo.« Rolf je rdečekožcih. Rolf je bil tudi že sam videl Indijance na potova-
vzel vrečo in se postavil pred luknjo; tačas je Indijanec splezal nju in ga je odbijala njihova umazana zunanjost. Tu pa je
na drevo do druge luknje in z dolgo palico drezal po njej. Iz- bila stvar drugačna: Quonab ni bil nikakršen Indijanec v do-
nenada se je iz debla začulo glasno ropotanje, vreča se je na- bro znani romantični opravi, temveč je bil oblečen kakor kak
pela. Rolf jo je zmagoslavno zavezal. Indijanec pa se je tiho siromašen farmar. Bil pa je gologlav in nosil z biseri okrašene
smejal in skočil z drevesa. mokasine. Šotor je bil iz navadne jadorvine, toda poslikan z
»Kaj pa naj storiva z njim?« je vprašal Rolf. indijanskimi znamenji. Kotel, ki je visel nad ognjem, je bil iz
»Psa bom učil loviti rakune,« je odgovoril Indijanec. pokositrenega bakra in tiste vrste, kakršne so že dolgo časa iz-
»Kje pa?« delovali v Angliji za menjalno trgovino z Indijanci, drobna
Indijanec je pokazal proti Asamuškemu ribniku. posoda pa je bila iz brezovega lubja in lipovine. Puška in lov-
»Ali ste vi tisti pojoči Indijanec, ki prebiva tam ob pečini?« ski noži so bili delo belokožcev, toda puščice in lok, smuči,
»Ho! Tako mi pravijo nekateri. Ime mi je Quonab.« tam-tam in z ježevčemi bodicami obšit puškin ovoj pa so bili
»Počakajte še eno uro. Vrnil se bom in vam pomagal,« je indijansko delo in napravljeni iz vsake vrste gradiva, ki ga je
na slepo srečo dejal Rolf. Strastno je ljubil vse, kar je bilo v bilo dobiti v gozdu.
zvezi z lovom. Indijanec je Rolfa odvedel v šotor. Pes - ki še ni dorasel -
Indijanec je pokimal. »Če me ne boš našel, trikrat pokli- je jezno zarenčal, ko je zavohal osovraženega belokožca.
či.« Nato je na ramo zadel debelo palico, s katere je v varni Toda Quonab je ščeneta z roko lahno udaril
razdalji od hrbta bingljala vreča z rakunom. Rolf je s kravo po glavi, kar
odšel domov. Obljubil je malce prenagljeno, da se bo vrnil.
Doma je bilo vse narobe. Rolf je napenjal možgane, da bi na-
šel izgovor, zakaj mora za dalj časa oditi, nazadnje pa je rad
ali nerad ravnal po starem pregovoru: »Če ne moreš iti narav-
nost, pojdi po ovinku.«
Nakrmil je konje, iz hleva skidal gnoj, pomolzel kravo,
nakrmil prašiče, kokoši, teleta, okomatal konje, na-
sekal drv in jih nanosil v hišo, odgnal na pašo
ovce, v kuhinji pripravil mleko za pi-
njenje, pomil posodo od zajtrka v vrt-
ni ograji popravil podrto količje,
prinesel iz kleti krompirja - in ves
čas poslušal, kako ga oštevajo. Po-
tem je na pašo odgnal kravo in
sklenil, da se ne vrne prej, pre-
den ne bo čas prignati kravo
spet domov.
Ne čez eno uro, temveč
šele čez tri ure je Rolf prišel
k Asamuškemu ribniku.
Tu še ni bil nikoli, toda na
lim deblom
vnovič ustopil v bran,
odbil pasji napad in hitro splezal
po deblu kvišku.
Zdaj sta lovca na vso moč začela ščuvati psa;
nazadnje je divje poskakoval okoli drevesa, poskušal splezati
je po in- nanj in noro lajal. S tem je bil dosežen namen. Skookum je
dijansko pomenilo: dobil svoj prvi pouk; zdaj je vedel, da mora veliko žival, ki
»Le miruj, fant je dober,« prav tako diši kakor ta, preganjati, nato pa pod drevesom, na
ga odvezal in vzkliknil: »Prinesi katerega žival spleza, lajati.
tisto reč!« Hkrati je pokazal vrečo, ki je visela na drogu med Rolf je bil razburjen od vsega tega, kar je bil pravkat doži-
dvema drevesoma. Pes je nazaupljivo dvignil smrček proti vel. V njem se je prebudila lovska strast. V svoji vnemi sploh ni
vreči in renčal. Rolf je skušal s psom skleniti prijateljstvo, ven- bil opazil, da je hrupni pogon privabil tretjega gledalca; šele
dar brez uspeha. Quonab je menil: »To prepusti kar Skooku- glasen vzklik ga je opozoril na prišleka, ki je stal na vzpetini
mu. Bo že sam sklenil prijateljstvo - ali pa tudi ne.« za šotorom. Nobenega dvoma - tam so bili zabuhli obraz in
Lovca sta odšla dvesto ali tristo korakov prosti jugu, kjer je zasukani brki Rolfovega strica.
bil raven svet, in spustila iz vreče rakuna. Eden od njiju je v
manjši razdalji držal psa, dokler si rakun ni opomogel od Nadaljevanje pa izveš v knjigi ...
strahu in pričel teči. Zdaj sta spustila psa in ga ščuvala. Z gla- Ilustriral Šeki
snim laježem se je zagnal nad rakuna, ki ga je ugriznil, da je
tuleč odskočil. Rakun je tekel, kolikor je le mogel; za njim pa
so dirjali pes in lovca. Pes ga je spet prehitel, rakun pa se je
besno pogrkujoč bliskovito obrnil in dal psu drugi nauk. Tako
je šlo dalje, dokler ni rakun dosegel gozda. Tu se je pred debe-
ŠOTORKA: Lepi sončni dnevi so kot nalašč za
rekreacijo, se ti ne zdi? Ugasni televizijo in pojdi
kdaj pa kdaj na svež zrak!
VŽIGALICA: Precej dela boš imel/a s šolo, to pa LOPATA: Oseba, za katero se ti je vnelo srce, ti
zaradi »zimskega spanja«. Z voljo pa se da vse ljubezni žal ne vrača. A ne obupaj, pri nekom
nadoknaditi. drugem imaš precej možnosti!
