Revija Medo 2002 št. 15
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
TEMA
PREHRANJEVANJE se netopirčki rodijo sredi poletja in vsaka netopirka
Ultrazvočni klici služijo netopirjem tudi pri lovu na ima praviloma le po enega mladiča. Tega prvih nekaj
žuželke, pajke, suhe južine in kar je še podobnega dni po rojstvu nosi s seboj na lov, kasneje pa ga
plena. S tem plenom se netopirji pretežno prehra- pušča v prebivališču. Netopirčki začnejo letati s
njujejo in tako pomembno prispevajo k naravni tremi do štirimi tedni. Na splošno pa netopirji živijo
uravnoteženosti vsega živega sveta. Netopirji se precej dolgo – v povprečju veliko dlje kot ostali
pogosto prehranjujejo ob obcestnih lučeh, nad mali sesalci npr. miši in rovke. Odvisno od vrste
gladino rek, nad krošnjami dreves in ob grmovju. netopirjev lahko ti živijo tudi do deset, dvajset let in
Netopirke so pri tem še posebej požrešne. Takrat, celo več. Kot rekorder po starosti je v Evropi znan
ko netopirka skrbi za svojega mladiča, poje na noč veliki podkovnjak, ki je doživel starost 30 let.
tolikšno maso žuželk, kot tehta tretjina njene teže. V
Evropi ni vampirjev, ki se prehranjujejo s krvjo. Te PREBIVALIŠČA
najdemo samo v Južni in Srednji Ameriki, tako da je Netopirji za svoja prebivališča uporabljajo jame in
strah pred njimi odveč. skalne razpoke, drevesna dupla, z veseljem pa že
stoletja uporabljajo tudi posamezne kotičke
RAZMNOŽEVANJE človeških zgradb. Pogosto jih dobimo na podstre-
Netopirji so sesalci tako kot ljudje, kar pomeni, da hah gradov in cerkva. Manjše vrste pa se zatekajo v
netopirka svojega mladiča doji z mlekom. Večinoma špranje med zunanjim lesenim opažem in steno hiš
10
ter v zaboje za rolete. Netopirje so videli tudi za
slikami in v gubah zaves. Med letom netopirji
pogosto zamenjajo več vrst zatočišč. Prezimujejo v
jamah s stalno nizko temperaturo, poleti pa si raje
poiščejo toplejša prebivališča, naprimer podstrehe
cerkvenih zvonikov.
OGROŽENOST
V Evropi netopirji nimajo veliko naravnih sovražni-
kov. Redko jih plenijo sove in ujede, nekateri pa
ostanejo plen kun, podlasic in tudi kač, pa tudi
domače mačke niso pri plenjenju netopirjev čisto
nedolžne.
Človek je, kot v toliko drugih primerih, tudi za
netopirje zelo nevarno bitje. Praznoverje, neznanje
in s tem pogojen strah so pogosto krivci za prega-
njanje netopirjev. Prenavljanje starih zgradb,
postavljanje žičnih mrež na priletevalne odprtine in
zapiranje vhodov v jame jemljejo netopirjem
prebivališča. Vse to neposredno prispeva k zmanjše-
vanju številčnosti netopirjev. Tudi pobijanje netopir-
jev se žal še zmeraj prepogosto dogaja. Množična
uporaba pesticidov* zmanjšuje število žuželk, s da se po svojih močeh trudimo za preživetje
katerimi se prehranjujejo netopirji, in netopirje tudi netopirjev. Tako bodo zvezdnate noči tudi v prihod-
neposredno zastruplja. nosti polne odmevov nam neslišnih klicev.
Netopirji so živeli že 50 milijonov let preden se je Slovar:
razvil človek. Sedaj so zelo ogroženi. Naša naloga je, Ultrazvočni klici – klici netopirev, ki so ljudem
neslišni, netopirji pa jih uporabljajo za orientacijo v
prostoru in za odkrivanje svojega plena.
Pesticidi – strupene snovi, s katerimi ljudje
zatirajo živali in rastline, za katere mislijo, da jim
povzročajo škodo.
Primož
(Slovensko društvo za proučevanje in varstvo
netopirjev),
ilustracije Katarina
11
