Revija Medo 2002 št. 15
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
ETNOMEDO
na eni planini so se odpravili višje v hribe, kjer so jih bi so imeli ognjišče, na katerem so si kuhali, pograde
čakali novi pašniki. Največkrat so se trikrat preselili, za ležišča, klopi ter mlečnco - prostor, kjer so shranje-
nato pa se vrnili v dolino, saj se je že pripravljalo na vali mleko in hrano.
zimo. Planšarji iz Stare Fužine so naprimer živino naj-
prej prignali na Grintojco, nato na planino Laz in na- Sirar pri delu
zadnje na planino Voje. Na večjih planinah, kjer so tudi kosili travo, so imeli
nekateri gospodarji posebno stavbo, kjer so shranje-
Stan na kobilah vali seno, ali celo manjši kozolec. Za živino so imeli
Planšarji so živeli v lesenih kočah, ki so jih imenovali hlev ali pa posebno leseno stavbo - tamar. Vsem stav-
stanovi. Stanovi so bili pogosto postavljeni na dveh ali bam na planini, ki so bile last enega gospodarja, so
štirih stebrih, takim so rekli stanovi na kobilah. Taka rekli staja.
koča je bila zelo primerna za gorski svet,
lahko so jo postavili kjerkoli, na rav-
nem ali na zelo strmem terenu. V od-
prtem prostoru pod kočo je imela
zavetje živina, v zgornjem nadstrop-
ju pa so prebivali pastirji. V stav-
14
ETNOMEDO
Planšarji so v svojem stanu predelovali mleko v razne
mlečne izdelke: maslo, zvere - sir iz kislega mleka, ož-
mečke in podobnjake iz dimljenega sira in mehki sir
mohant. Sir so delali v velikem sirarskem kotlu, obe-
šenem na cganu (ne ciganu!).
Sirarski kotel obešen na cganu
Majersko delo danes še opravlja nekaj domačinov iz kot pastir. Iskati jih morajo tudi v oddaljenih vaseh.
Bohinja, skrbijo za lasten trop pa tudi za živino drugih Planine tudi v drugih letnih časih ne samevajo. V času
kmetij, ki ne pošljejo lastnih majerjev na planino. Zelo košnje prihajajo na večje planine senoseki, pozimi pa
težko pa je danes dobiti nekoga, ki bi se hotel zaposliti stanove uporabljajo, kadar imajo delo v gozdu.
Vir: Anka Novak: Življenje in delo planšarjev v Bohinju. Napisala Tjaša,
V: Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah, Ljubljana 1995. ilustrirala Simona.
15
