Revija Medo 2002 št. 15
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
SAŠIN ŽIVALSKI VRT
Tanja je morala takoj po šoli s starši na morje. Že mesece prej jih je prepričevala, da bi prišli
nazaj pred pričetkom tabora, vendar so vztrajali pri svojem. Zato je na tabor zamudila, prišla
je šele tri dni kasneje.
Bil je krasen, sončen dan, ko je očetov temno moder avto zavil na makadamsko cesto, ki je
vodila k taboru. Tanja je bila od navdušenja že vsa rdeča v obraz. Kmalu je zagledala prve
šotore, nato pa se ji je odprl razgled na cel taborni prostor. Avto se je ustavil, ona pa je skočila
iz njega in se zapodila do svoje najboljše prijateljice, ki je sedela pred svojim šotorom. Ko se
je navdušeno pozdravljanje končalo, sta k Tanji pristopila oče, ki ji je prinesel nahrbtnik, in
njena vodnica.
»Zdravo, Tanja. Saša je sama in boš z njo v šotoru, prav?«
»Kje pa ima šotor?« se je pozanimala Tanja.
»Tu, zraven Katjinega.«
»Super!« je bila presrečna Tanja, saj je bila tako čisto blizu najboljše prijateljice.
Svoje stvari je hitro pospravila v šotor k Saši, nato pa so vse skupaj odšle do jedilnice, kjer se
je ravno začela popoldanska igra.
Naslednje jutro pa…
»AAAAA!« Tanja se je zbudila z ogromnim pajkom na obrazu. Krik je predramil tudi Sašo, ki
je pogledala k sosednji postelji. Tanja je neumorno mahala z rokami in skušala pajka
spraviti čim dlje od sebe ter pri tem še vedno kričala.
»Nehaj, še sploščila ga boš, nehaj!« je sedaj zavpila Saša, ki je v bliskoviti potezi prijela
4
ZGODBA
pajka in ga postavila na svojo dlan. »Ubogi Aleksander, skoraj bi te umorila, kajne? Kakšen
vik in krik je zagnala!« Tanja je napol zgrožena in napol začudena strmela v Sašino dlan in
ni mogla verjeti svojim ušesom. »Aleksander? ALEKSANDER?!« ji je razbijalo v glavi. »Kak-
šen Aleksander?« je komaj izdavila. Saša jo je prezirljivo pogledala: »To je Aleksander, moj
pajek. Ko sem se vselila v šotor, si je ravno pletel mrežo tu pod stropom in sem ga posvojila.
Ne vem, kaj se ga tako bojiš, saj ti nič noče. Rad se sprehaja po ljudeh.« Tanji je srce še
vedno močno razbijalo in ni mogla izdaviti niti besedice.
Kmalu je pozabila na jutranji dogodek, saj je bil dan preveč zanimiv, da bi lahko mislila na
kaj drugega kot na kopico zabave, ki so jo za MČ-je pripravili njihovi vodniki. Popoldne pa...
»Glej koliko čebel je tu okoli,« je ugotavljala Katja, ko so po kosilu sedeli v senci.
»To niso čebele, to so čmrlji. Pišejo se Novak,« je razložila Saša.
Katja, ki ji je Tanja že podrobno opisala jutranjo nevšečnost, se sploh ni čudila, da imajo tudi
ti čmrlji svoja imena. Drugim pa ni bilo nič jasno.
5
