Revija Tabor 1999/12
Naj že gre mimo 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
stare, lepe, taborniške... e
Primož
Ekologija je zadnjih ne- De
F
ep inside the
kaj let nadvse popularna bese- f orest
da. Večina ljudi jo razume po-
vsem napak. Ekologija ni le There's a doGor into
pobiranje smeti in kemični anoCther land
WC-ji, ekologija je mnogo več. Hedre is ouer life and haome
Prevod iz latinščine se glasi We are stadying heAre
"veda o okolju". In točno to fordever
ekologija tudi je, v vsej svoji ši- In the beGauty of this plaCce
rini. Preprosto rečeno naj bi
all alFone.
ekologi skrbeli, da okolje ne d
čuti preveč človekovih vplivov.
We keep on hGoping. FG
Vsaj tistih uničujočih ne.
Znanje o okolju je kar re- MaCybe, there's a wForld
sna stvar. Mnogo preresna, da where we don't hGave to run
bi jo prepustili laikom. And maCybe, there's a tFime
Študij ekologije, ki v Slo- we call our oGwn
veniji obstaja šele dve leti, je Living faree in harmoGny
podiplomski. Hudo strokovna and majesFty,
zadeva torej.
Žal pa se v Sloveniji z eko-
take me hoG7me, take me
logijo ukvarja vsak, ki hoče
ho Cme.
biti "in". Tudi taborniki pri
tem nismo nobena svetla izje- Walking through the land
ma. Na srečo taborniki nima- Where every living thing is
mo kakšne posebne moči, da beautiful.
bi s svojim ekološkim dile- Why does it have to end?
tantstvom naredili kaj prida We are calling, all so sadly
škode. Toda vsi niso tako ne-
On the whispers of the wind
močni.
Pesmica, ki mi je prišla na
as we send
misel, je namreč angleška. In A dying message:
spet ni taborniška. Nekoliko
starejši se je spomnimo iz TV Maybe…
serije, ki je vsaj meni ostala
globoko v spominu. Ja, v eni
glavnih vlog je bil medved. In
besedilo se lepo sklada z mo-
jim osebnim pojmovanjem
ekologije.
Pa srečno novo leto!
3232
narava
Pugy
Narava z letnimi časi spreminja svoj videz.
Če so drevesa spomladi zelena, so poleti
cvetoča, jeseni odeta v razne barve in pozimi
gola in okovana v sneg. Drugačni pa so tudi
naravni pojavi in znamenitosti, ki jih
poznamo.
Cerkniško jezero pozimi
Cerkniško jezero, ki ga je kot fenomen pred več kot 300 leti opisal
in svetu predstavil že Valvasor, je resnično pokrajina stotih obrazov.
Le-ti nastajajo zaradi dejstva, da v različnih letnih časih na Cerkniško
polje priteče različna količina vode, na drugi strani pa zaradi kraške
strukture tal v "požiralnikih" voda spet izginja.
Kljub temu, da je jezero Slovencem dobro poznano pa le redki
vedo, da v času nihanja vode nastajajo trije različni otočki. Prvi se po
Valvasorju imenuje Vurnek, na njem pa stoji vasica Otok z nekaj hiša-
mi in cerkvico. Drugi, ki postane otok le ob najvišji jezerski vodi, je z
gozdom porasla Gorica, na njem pa so v preteklem stoletju kmetje pa-
sli svojo živino. Najbolj skrivnostni je tretji otok, ki nastane takrat, ka-
dar voda ni ne previsoka in ne prenizka. Voda nekoliko višji predel je-
zerskih tal med Otokom in Grahovim ob naraščanju hitro zalije, ob
33
upadanju pa spet pokaže kopna tla. Domačini ga imenujejo Osredek
ali Benetek.
Najlepši pogled na opazovanje teh pojavov seveda ponuja "ptičja
perspektiva". Zato je vzpon na Slivnico, 1114 metrov visok hrib na SV
strani jezera, še toliko bolj zanimiv. In na vrhu se vam morda lahko
zgodi, da srečate tudi kakšno čarovnico.
33
