Revija Tabor 1999/12
Naj že gre mimo 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Torta, sonce in rutke vse povprek ...
...ali kako smo v Medvodah praznovali 15-letnico Rodu dveh rek
V Medvodah taborniki delujemo že več kot
dvajset let, svoj rod pa imamo natanko 15 let. Zares, oktobra 1984 je
bila ustanovna skupščina novega odreda, dotlej čete Odreda dobre volje,
ki je delovala na našem koncu. V petek in soboto, tam nekje sredi
oktobra, natanko petnajst let po tistem, smo to dejstvo tudi proslavili.
Tako kot se to počne!
V petek zvečer smo se zbrali v kul-
turnem domu v Medvodah na slavnost-
nem občnem zboru. Saj veste, kako to
gre, poročila sem in tja potem pa še vo-
litve... Ampak ni ostalo samo pri tem,
seveda ne! Izbrani diasi so po dvorani
povzročali več različnih zvokov in vzkli-
kov, kot so hihitanje, smeh in krohot pa
tudi kakšen: "u, to sem pa jaz," ali pa:
"glej ga, kakšen je bil."
Torta je predvsem med MČ-ke zase-
jala pravo mero navdušenja in zado-
voljstva (ampak je niso oni največ po-
jedli....). Po uradnem koncu je seveda
sledil še neskončen klepet z vsemi po-
vabljenimi, predvsem s tistimi, ki so bili
začetniki taborništva v Medvodah (saj
koga verjetno poznate, pa mogoče sploh
ne veste, da je naš), saj so bili prav oni
zvezde večera!
V soboto smo s posebnim navduše-
njem nadaljevali, čeprav smo spali ko-
maj nekaj ur. Navsezgodaj smo pripra-
vili vse potrebno pri blagovnem centru v
Medvodah, kjer smo bili potem vse do-
poldne "cari terena". Okupirali smo
prostor pred trgovino s stojnico s čajem,
40 s PP-ji, ki so "ajali", z MČ-ki, ki so pobi-
rali smeti naokrog in sodelovali v likov-
utrip
nih delavnicah, z GG-ji, ki so vozili vo-
zičke od trgovine do avtomobilov in na-
zaj, in ostalimi, ki so se nam pridružili.
Mimoidoči so lahko streljali z loki ali pa
poslušali Mikija, ki je po mikrofonu na-
govarjal prav vsakogar, če že ni igrala
glasba z ene tistih starih taborniških ka-
set (še dobro, da vsi poznamo
Brðane...), obiskovalci trgovine so tisto
soboto lahko v miru prečesali ves bla-
smo se dogovorili za lepo in toplo vreme
(za pravo ceno so se celo pustili prepri-
čati in nam ugodili), tako da smo z nji-
hovo pomočjo vztrajali do dveh!
Zagnani kot smo, s tem še nismo
končali praznovanja. Kje pa! Popoldne
smo postavili še ogenj, ki smo ga priž-
gali zvečer. Kar nekaj ljudi se nam je
pridružilo, ko smo malo zapeli in se
poigrali. Potem smo starejši, kljub
govni center, saj so svoje nadobudneže temu, da smo bili že prav pošteno utru-
pustili kar pri nas, pa še preostanek tor- jeni, pri ognju posedeli dokler ni vse po-
te smo delili. Le kdo bi ne želel biti z gorelo (to pa je kar trajalo in trajalo)...
nami tisto dopoldne? Na sončni upravi
Tako smo v Medvodah zaključili
prvo petnajstletko in otvorili že drugo.
Saj je bilo naporno in vse to, ampak je
bilo fino! Propaganda je to huda, da bo-
ste vedeli! Nikar ne pozabite na svoje
obletnice, če ne veste, kdaj jo imate, si
jo pa izmislite! Se splača!
Gašo, RDR
41
41
