Revija Tabor 1999/4
Rojstni dan 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
mivih stvari. V nedeljo so medvedki in čebelice zgradili velik iglu in
sneženega moža, gozdovniki in gozdovnice pa so se preizkušali v
"snoubolu" (to je zimska različica priljubljenega paintball-a).
Zvečer smo sankališče razsvetlili z baklami in se sankali pozno v
noč. Naslednji dan nam je novozapadli sneg preprečil izlet na vrh
preoblekli in odšli krasit našo hišico. Črnc je še naredil koše za loče-
vanje odpadkov, mi pa smo naredili table za vrata in nekaj risbic za
poživitev. Po večerji in zboru smo imeli taborni večer, s skeči vsake-
ga voda in seveda s Transformersi – Rdečo kapico, kjer nastopata v
zimovanja
vseh vlogah samo dva igralca. Naslednji dnevi so potekali v sanka-
nju zabavi, seveda pa tudi učenja ni manjkalo. Najbolj zanimivi pa Smrekovca, zato smo pripravili štafetne igre v snegu. Po kosilu je
so bili večeri, ko smo si ogledali cirkus, mini playback show, skeče, spet začelo snežiti in ostali smo v koči. Izdelovali smo razglednice
peli smo pesmice in se seveda neizmerno zabavali. En večer smo po- za domače in veliko lepljenko. Večer smo posvetili ustanoviteljema
deljevali novim tabornikom tudi rutice in jim pripravili pravo do- skavtizma in gozdovništva, Baden-Powellu in E.T. Settonu.
godivščino po hiši, v smislu Pokaži kaj znaš. Seveda so vsi vse znali, Da bi preizkusili naše znanje sankanja, smo se naslednji dan
zato so si rutke tudi zaslužili! Zadnji večer pa smo imeli zdaj že tra- pomerili na pravem sankaškem tekmovanju. Gozdovniki in goz-
dicionalni nočni spust – to je lopatanje po "handgemacht" bob ste- dovnice so zadnji večer zakurili ogenj v snegu, medvedki in čebeli-
zi s svečami ob robu. V kategoriji Junior se je odlično odrezal Izidor, ce pa so se pripravljali na taborniške poroke. Poročili smo dva mla-
pri Seniorjih pa je spet zmagal Windy! da para, zimovodja Grega pa je vsem medvedkom in čebelicam po-
Seveda tudi orientacijski tek ni smel manjkati. Zato smo s pla- delil našitek za veščino sankač.
neta Sik poklicali našega prijatelja Influenca, da je našim kratkoh- Od našega bivanja na Smrekovcu smo se poslovili s pesmijo
lačnikom naredil odličen lov na lisico, pri katerem so se rdečerutni- Dan je šel, ki smo jo zapeli s svečami v roki ob našem igluju. V sredo
ki imenitno zabavali. zjutraj smo oprtali nahrbtnike, se poslovili od koče in se odpravili
BILO JE SUPER. To zimovanje je bilo živ dokaz, da se da čudo- proti domu. V tem kratkem času smo se res dodobra naužili snega
vito zabavati tudi z najmlajšimi, posebno če se jim popolnoma raz- in sonca. Da je zimovanje uspelo, je poleg petih vodnikov in zimo-
daš in si tam resnično samo zanje. vodje zaslužno tudi osebje koče na Smrekovcu. Za nas so lepo skr-
beli Fika, Zmago in Sandi. Na Smrekovec se bomo prav gotovo še
Jasna, XI.SNOUB vrnili! Tanja, Bobi in Jaro, RST Domžale
Zimovanje domžalskih taborni-
kov na Smrekovcu
Vse se je začelo pred mnogimi leti, ko je na Smrekovcu zrasla planinska
koča. In leta 1999 smo se domžalski taborniki odločili, da se že drugič
odpravimo tja zimovat.
V soboto, 20. februarja, se nas je 40 otrok in vodnikov zbralo za
blagovnico Vele in odpeljali smo se novim dogodivščinam naproti.
Da pot ne bi bila dolgočasna, smo menjali prevozna sredstva. Naj-
prej z avtobusom, nato s sedežnico in nihalko na Golte, od tam pa
peš do Smrekovca. Ob prihodu smo dobili topel čaj, razdelili smo se
po sobah, pojedli kosilo in nato vsi navdušeni poskakali v sneg.
30 Že prvi dan smo spoznali veliko novih prijateljev, v naslednjih
dneh pa smo se skupaj dodobra nasankali in počeli še mnogo zani-
zimovanja
Tudi burja nam nič ne more
Za konec tedna je bilo napovedano slabo vreme s snežnimi pa-
davinami in močno burjo na Primorskem. Nič nenavadnega za no-
vember in še manj nenavadno za obisk Rodu gorjanskih taborni-
kov pri tabornikih iz Rodu modrega vala. Mesec november smo si
rezervirali za izlet v Italijo in lansko leto je bilo vreme povsem ena-
ko. Navsezadnje pa je tako tudi prav. Naši prijatelji iz zamejstva
nam želijo predstaviti Kras v vsej svoji izvirnosti in slika bi bila pre-
cej nepopolna, če ne bi občutili prave kraške burje. Osemnajst Do-
lenjcev nas je v prekrasni dolini Glinščice ugibalo ali je prijetneje
vdihavati dolenjski zrak, katerega temperatura znaša nekaj stopinj
pod ničlo, ali toplejši primorski zrak, ki ga ostra burja predstavi kot
sibirskega. Do zaključka nismo prišli, kar niti ni pomembno. V pre-
ležni smo jim za prijetno družbo in lepo organiziran program na-
šega obiska, hkrati pa upamo, da se veselijo naslednjega srečanja
ravno tako kot mi.
Rakitna ’99
Andrej, RGT
Čas je, da objavimo še kakšno od akcij Rodu Srnjak iz Logatca.
Tokrat smo se nahajali na zimovanju na Rakitni. Bilo nas je petin-
trideset iz dveh družin, GG in MČ. Res, da smo bili samo štiri dni,
vendar to ne pomeni, da se nismo imeli super. Tokrat se je vreme
lepi pokrajini in prijetni družbi se marsikaj laže prenese.
Pred burjo smo se skrili na županstvu slovenske občine Dolina,
kjer nas je pozdravil sam župan, dodatno pa smo se pogreli ob na-
makanju kruha v olivno olje, ki je bilo nekaj trenutkov prej pred
našimi očmi proizvedeno iz oliv. Na mraz iztekajočega se dne smo
pozabili ob odbojkarskem srečanju med obema rodovoma. Vrhu-
nec srečanja je bila tudi tokrat večerna zabava, na kateri smo po
dvakrat prepeli vse taborniške in narodne pesmi. Pomanjkanja ple-
sa nikoli nismo trpeli, kadar smo bili skupaj s taborniki iz zamejs-
tva.
Drugi dan našega obiska je bil len in počasen. V razpoloženju
primernem tempu smo si ogledali Gorico in se povzpeli na goriški celo malo prilagajalo našemu programu in nam priskrbelo obilo
grad. Ravno prav smo se naužili svežega zraka, da se nam je obisk zimskih radosti. Prihod na zimovanje je bil pohodniško obarvan,
na znameniti Osmici zasidral v spomin kot ena najprijetnejših po- saj je bilo potrebno prehoditi od železniške postaje do šole v Rakitni
staj našega izleta. Pršut in teran sta prav gotovo najboljša v am- dobrih deset km, pa čeprav po bližnjici skozi gozd. Počeli smo vse
bientu kraške kmetije. mogoče reči; postavli zimski bivak, MČ-ki so hoteli narediti iglu,
Ob spomladanskem pobratenju smo si obljubili, da srečanja vendar so prej od utrujenosti obupali, saj bi bil ogromen, če bi ga
postanejo redna akcija na koledarju obeh rodov. V našem rodu smo dokončali, peli smo,... GG-ji smo se ukvarjali z orientacijo in orien-
obisk označili kot nagrado za celoletno delo. Ne smemo pa pozabi-
ti, da se s pomladanskim in jesenskim obiskom ne zaključuje krog
našega medsebojnega sodelovanja. Nekaj naših grč je poleti preži-
velo pet prijetnih dni na taboru Rodu modrega vala v Bohinju, ne-
kateri člani obeh rodov pa bodo skupaj pričakali novo leto. Prepri-
31
čani smo, da se naši prijatelji iz Trsta in Gorice zavedajo, kako hva-
