Revija Tabor 2000/12
Srečno 2001! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
AKTUALNO
Glas
Glas Jelovice
let Jelovice
Glas Jelovice
Trideset Glasu Jelovice
Naša zgodba se začenja leta 1971. Vsakoletna spominska
Tine Radinja, Martin Medič
prireditev v Dražgošah v spomin na junaški boj Cankarjevega
bataljona v začetku leta 1943 je poleg množice drugih vedno
privabila tudi številne tabornike iz vse Slovenije. Tega leta pa je
Odred svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke v okviru prireditev
Po stezah partizanske Jelovice prvič organiziral tudi orientacij-
sko tekmovanje Glas svobodne Jelovice.
Tekmovanje je iz občinskega kmalu preraslo v republiško iz prve pomoči, življenja v naravi, streljali z zračno puško in
in se iz Škofje Loke selilo na pobočja Jelovice. K temu je precej se pomerili še v številnih drugih panogah. V začetku devetde-
pripomogel vsakoletni zimski tabor v Dražgošah, ki je zaokro- setih pa se je tekmovanje dokončno ustalilo pri tem, kar poz-
žil druženje tabornikov. V prvih letih so trase tekmovanj pote- namo še dandanes. Ne preveč zahteven orientacijski pohod
kale predvsem po planoti Jelovice, tekmovanje pa se je konča- tako s taborniškimi kot zabavnimi nalogami je privabljal kar
lo z osrednjo prireditvijo obeležja bitke. Ker so do leta 1980 ta- lepo število tekmovalcev, čeprav številke iz osemdesetih nikoli
borniki pregazili malodane celotno Jelovico, so naslednjega več niso bile dosežene. Nekako pet let je od tedaj, ko je bil osip
leta tekmovanje spet organizirali v Škofji Loki. Tekmovanje se ekip nekoliko večji in tekmovanje ni kazalo svojega nekda-
je dobro prijelo in na vrhuncu je v mesto ob sotočju Poljanske njega blišča. V zadnjih letih se v Rodu svobodnega Kamnitni-
in Selške Sore privabilo tudi več kot sto ekip iz vse Slovenije. ka trudimo, da bi mu ta blišč vrnili.Tekmovanje dopolnjuje-
Počasi je tekmovanje izgubljalo stik s prireditvami v Dražgo- mo s spremljevalnim programom, ki ima poudarek predvsem
šah in postalo predvsem taborniško. Proti koncu osemdesetih na druženju in zabavi tabornikov. Lani se je udeležba že po-
let se je pogosto selilo tudi v idilične vasice v okolici Škofje večala, letos pa niti malo ne dvomimo, da ne bo še številnejša,
Loke. Čeprav je bil poudarek na orientacijskem pohodu, je bil saj ob okrogli obletnici pripravljamo še posebej zanimivo in
le-ta vedno popestren z novimi zanimivimi nalogami. Tako slovesno tekmovanje.
so tekmovalci reševali tematske teste, se spopadali z nalogami
18 revija Tabor
AKTUALNO
Buče
Buče
Od in zmaji
in
buč do zmajev zmaji
Le kaj bi to pomenilo. Da lahko odgovorimo na to vprašanje se moramo
MC
vrniti v preteklost našega PP-voda.V Rodu jezerskega zmaja (RJZ) se
nahajata izmed sedmih čet dve četi - četa veselih pašnikov (ČVP) in četa
za ograjo (ČZO) in v teh četah se nahajajo tudi takšni, ki imajo radi
dogodivščine, smeh, igre,… in tako smo se združili in nastal je PP-vod
EFENKOVA. Ustanovila sta ga Razi in naša Brigita, ki sta pobudnika za
buče kakor tudi za zmaje. Še to - naš PP-vod ima deset članov.
Buče
Bližal se je 31. oktober, bližala se je noč čarovnic, zato
smo se odločili, da ta dan malo popestrimo. Ker pa noč čarov-
nic vsekakor zaznamujejo "grozne" buče, smo se odločili, da
bomo izrezovali buče in jih pozneje pokazali širši okolici v Ve-
lenju. Zbrali smo se na Velenjskem gradu in buče začeli obde-
lovati. Poleg tega, da smo se neizmerno zabavali smo bili tudi
ustvarjalni. Nastale so buče z ušesi, nosovi, groznimi očmi,
usti do ušes, pa tudi take s samimi trikotniki. Buče so bile na-
rejene, pa tudi noč je že prihajala, zato smo hitro zapustili Ve-
lenjski grad in se napotili do centra, kjer smo prižgali sveče in
zmaje in jih tudi spuščali. Začeli smo že zelo zgodaj na želez-
niški postaji. Počakali smo vlak in se odpeljali do Florjana, od
koder smo pot nadaljevali peš. Pot se je kar naprej dvigala, pa
dvigala, pa dvigala. Po dveh urah res težkega vzpenjanja smo
končno prišli na vrh, se spočili, najedli in se skrili pred zelo
močnim vetrom. "Kako bodo zmaji leteli," smo si rekli in jih
začeli izdelovati. Ko so bili narejeni smo jih začeli spuščati.
Čeprav se vetru ni več ljubilo pihati, in so zmaji bili več na
tleh, kot v zraku, smo se zelo zabavali, tako zelo, da bomo to
gotovo še kdaj ponovili.
jih dali v buče, se poslikali za dokaze in opazovali mimoidoče.
Čudni so ti mimoidoči, eni so jih gledali, drugi se pogovarjali,
pa tudi takšni so se našli, ki so jih hoteli odnesti domov. Ka-
korkoli že - ta večer nam ne uideveč iz glav.
Zmaji
In tu je že drugi del naslova - zmaji. Ker smo se pri izdelo-
vanju buč tako zelo, zelo, zelo zabavali, smo sklenili, da po-
novimo kaj podobnega. In tako smo se odločili za pohod na
Sveti Križ (okolica Belih Vod v Šoštanju), kjer bi si naredili
november 19
