Revija Tabor 2001/1
Obletnica 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
AKTUALNO
V tretji številki napovedane oblikovne in vsebinske spre-
membe so bile očitno prehud finančni zalogaj, zato leta 1952
Tabor ni izšel niti enkrat, se je pa zato leta 1953 predstavil v
novi obliki in podobi, ki je bila za tiste čase precej bogata. Ker
taborništvo takrat še ni bilo ukoreninjeno kot je danes, se je
Tabor nagibal predvsem k potopisom in poljudni vsebini, prav
tako pa je organizacija v začetnih obdobjih poudarjala pred-
vsem taborjenja in veščine, po drugi strani pa je želela prav s
temi elementi razširiti taborniške vrste med ljudi:
Združenje tabornikov Slovenije se že dalj časa ukvarja
z mislijo, da bi razširilo taborništvo med naše delovne
ljudi in jim tako omogočilo ceneno uživanje letnega oddi-
ha in neposredno spoznavanje narave.
(Tabor 1-2, 1953, str. 10)
Prva reportaža in strokovni članek
Edini članek, ki ga lahko neposredno povežemo s tabor-
ništvom, je Zimski Tabor, dvostranska reportaža o taborjenju
tabornikov kluba Črni gaber na Planici.
Pozneje so bile reportaže povezane predvsem s serijo član-
kov Potuj – spoznavaj domovino, v katerih je France Planina
vabil tabornike na krajše ture po slovenskih gorah. Danes po-
Naslovnica Tabor 1-2 iz 1953. leta
18 revija Tabor
AKTUALNO
dobno vlogo opravlja rubrika Izleti, v kateri Albatros predstav-
lja krajše izlete, primerne za vodova srečanja.
Zaradi pomanjkanja strokovne literature pa lahko v pre-
novljenem Taboru najdemo tudi različne načrte za izdelavo
pripomočkov za taborjenje in prosti čas – od kanujev do šoto-
rov.
Obvestila z vrha
Seveda Tabor ni pozabil na svoje poslanstvo – obveščati
svoje člane o dogodkih na zvezni in državni (takrat še SFRJ)
ravni. Tako so člane obveščali o zboru načelnikov republiških
taborniških organizacij v Beogradu, zboru načelnikov rodov
in samostojnih družin, ... vseskozi pa so vodilni taborniki
ZTS-a z vzpodbudnimi besedami motivirali tabornike, saj se
je taborništvo močno širilo med ljudmi:
Pred dvema letoma je naša organizacija imela samo
dva svoja tabora, lani pa je bilo 15 večjih taborov in še
precej manjših. Iz poročil rodov in samostojnih družin pa
moremo za letos ugotoviti, da bomo imeli čez 30 taborov.
To je vsekakor uspeh, na katerega moramo biti ponosni.
(Tabor 5-6, 1953, str. 3)
Tabor danes
Tabor je vseskozi ohranil prvoten namen – prinesti utrip
taborništva vsem tabornikom na dom. Vedeti pa moramo, da
je bila v tistih časih revija Tabor ponos taborništva na Sloven-
skem, saj je bila dolga leta, tudi v devetdesetih, edina tabor-
niška revija v takratni SFRJ. Tudi danes se lahko z njo pohva-
limo, saj smo ena izmed redkih skavtskih organizacij, ki red-
no – kar 10-krat na leto – izdaja svojo revijo.
Med izhajanjem, predvsem v osemdesetih letih, se je revi-
ja Tabor vsebinsko razširila na vse 'ljubitelje narave'. Temu
je najverjetneje botrovala tržna niša na področju tovrstnih
publikacij, toda z razcvetom tiskanih revij, predvsem tistih s
prostočasno tematiko, je bil prostor, ki ga je pokrivala revija
Tabor, kmalu zasipan z množico različnih revij. Tako se je
Tabor spet vrnil k svojemu prvotnemu namenu.
V naslednji številki ...
Kdo so predhodniki taborniškega
gibanja
januar 19
