Revija Tabor 2001/9
Vedno prekratke 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
AKTUALNO
Člani rodove uprave. Od leve proti desni stojijo: Marjanca Rupnik, Maruša Červ, Robert Jereb, Andreja Tratnik in Miha Menard. Manjkajo: Tatjana Rupnik, Ivanka
Gantar, Aleš Marcola in Julija Kržišnik.
Načelnica čete Črni vrh-Tatjana Rupnik
mina in Nove Gorice, torej z rodovi, ki Propagandistka-Julija Kržišnik
sestavljajo severno-primorsko območje. Gospodar-Aleš Marcola Denarna sredstva pridobivajo iz več
Udeležujejo se tudi NOT-a in državnih Starešina čete Črni vrh-Marjanca Rupnik virov, predvsem od Športne zveze Idrija,
mnogobojev (popotnice so letošnje dr-
žavne prvakinje v svoji kategoriji). Pred
deset in več leti so imeli zelo dobre tek-
movalne ekipe, ki so med drugim osvo-
jile prvo mesto na takratnem zveznem
jugoslovanskem orientacijskem tekmo-
vanju (to kar je danes v Sloveniji ROT).
Vedno so bili med najboljšimi tudi v
tekmovanju za značko Živka Lovšeta.
Vodstvo rodu
Starešina-Robert Jereb
Načelnik rodu in kluba PP - Miha Menard
Načelnica družine MČ-Maruša Červ
Načelnica družine GG-Andreja Tratnik
Tajnica-Marjanca Rupnik
RSK ima tisto kar večina rodov v Sloveniji nima: ekipo, katere člani so med sabo dobri prijatelji! Ker gre
Blagajničarka-Ivanka Gantar
za mlajšo generacijo (PP-ji) pa njihov čas šele prihaja.
16 revija Tabor
AKTUALNO
od Občine Idrija iz sklada za društva pa orodje, posoda in svinjski kotel. Že v pr- tve Slovenije in še naslednje leto ni bilo
tudi od lokalne izpostave Urada za mla- vih letih je rod štel preko sto članov. Od letnega tabora. Največ so k temu pripo-
dino v Idriji, sponzorjev in donatorjev leta 1964 srebrni krti taborijo v Kariga- mogle vojne razmere na Hrvaškem. Za-
in članarine, ki znaša 2.500 tolarjev na dorju, v hrvaški Istri. Za svoje delo so radi izpada taborjenja pa je članstvo
posameznika. Nekaj sredstev ostane prejeli več priznanj – plaketo Jožeta Po- drastično upadlo in tako je leta 1992
tudi od letnih taborjenj. Rod ima v trča, najvišje priznanje Zveze taborni- rod imel le še dobrih dvajset aktivnih
upravljanju dva objekta; taborni pro- kov Jugoslavije zlat javorjev list z žarki. članov. Ob tem se je sesula tudi struktu-
stor v Karigadorju in kočo na Pšenku Vrsto let so uspešno tekmovali za znač- ra rodu, zato so ostali brez vodnikov,
nad Idrijo. Slednjo rod prenavlja z last- ko Živka Lovšeta in bili večkrat progla- načelnikov in specialistov. Istega leta je
nimi sredstvi in s pomočjo sponzorjev. šeni za partizanski odred. Enega naj- funkcijo starešine prevzel Srečko Ličen,
Dela bodo predvidoma zaključena na- večjih uspehov je leta 1974 z zmago na načelništvo rodu pa sedanji starešina
slednje leto, ko RSK praznuje okroglih JTPM na Pokljuki dosegla ekipa gimna- Robert Jereb, kar je pomenilo praktično
50 let neprekinjenega dela. Zadnja leta zijk. RSK je uspešno organiziral več po- nov začetek. V letih 1993 (16 taborečih)
zimujejo največ na Kovku (Otlica) in v dročnih mnogobojev, republiških akcij in 1994 (24 taborečih) so taborili v Ja-
Vojskem nad Idrijo. Zimovalnine so v (ROT, slovenska taborniška smučarska godju nad Izolo, izvedli dva propagand-
primerjavi s taborninami precej manj- prvenstva, zaključne prireditve ob pode- na tabora, pričeli z usposabljanjem no-
še, višina pa je odvisna od trajanja zi- litve značke Živka Lovšeta ...). Najuspe- vih vodnikov, od leta 1995 (41 tabore-
movanja; giblje se med 2.000 in 5.000 šnejše obdobje v zgodovini rodu je bilo v čih) pa ponovno organizirali zimova-
tolarji. letih od 1970 do 1980, ko se je število nja, prav tako pa od takrat ponovno red-
V izboru naj tabornice članov dvignilo čez 200. V teh časih je v no taborijo v Karigadorju. Nov zagon je
na Rutki sodelujejo tudi rodu delovala skupina murnov, družina RSK doživel leta 1998, ko je načelnik
članice RSK. Obiščite in MČ Srebrna kapljica, četi Jurija Vege postal Miha Menard. V naslednjih letih
(gimnazijci) in Franceta Bevka (osnov- je dozorela tudi nova generacija vodni-
glasujte! www.rutka.net kov, ki so rasli v organizaciji od vstopa v
na šola) in klub Vandravci. V drugi po-
lovici 80. let je članstvo počasi začelo šolo naprej. Pred kratkim so v Črnem
upadati, občinska zveza tabornikov je vrhu nad Idrijo ustanovili četo Črni vrh,
praktično prenehala delovati, prav tako ki združuje 25 tabornic in tabornikov
Zgodovina rodu tudi Odred Brinov grič iz Črnega vrha vseh starostnih kategorij. Na dan usta-
Pričelo se je 13. novembra 1952, na nad Idrijo, katerega taborniki so se pri- novitve se je zbrala množica 60 ljudi,
ustanovnem sestanku. Na prvem obč- ključili Idrijčanom. V letu osamosvoji- pripravili so slavnostni govor, program,
nem zboru tabornikov v Idriji si je sku- ki so ga za svoje starše pripravili otroci,
pina izbrala ime Rod srebrnih krtov, ki taborniški krst in prisego za vse, še ne-
se nanaša na rudarje živega srebra. Ta- krščene. Vsi taborniki so prejeli kape z
borništvo se je v Idriji hitro razraslo, saj znakom čete, ki simbolizira okolje iz
so taborjenja, zleti in ostale akcije pri- katerega izhajajo.
vlačile člane. Kot predhodnika tabor-
jenj lahko štejemo že kolonijo, ki je bila
leta 1951 v Sr. Kanomlji, ko so bivali
pod šotori, vodje pa so bili poznejši us-
tanovitelji RSK. Vrstila so se taborjenja v
notranjosti Slovenije in predvsem ob
morju v Hrvaški (Rovinj, Omišalj, Baš-
ka) in v Sloveniji (Seča) pa celo v Bosni
in v Avstriji. Na taboru leta 1955 je rod
razpolagal že z bogato opremo: šotori, Ustanovitev Čete Črni vrh
september 17
