Revija Tabor 2002/3
< 150
Revija Tabor 2002/1
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici. Za premikanje po traku lahko uporabljaš kolešček na miški.
Besedila na straneh se ne da označiti in kopirati, zato je spodaj prepis besedila. Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Stran 1 LUČ MIRU
Stran 2
2 NAPOVEDUJEMO
KDAJ? KAJ? KDO?
12. januar Glas Jelovice (Rod svobodnega Taborniški vestnik12/01
Kamnitnika)
Andrej Primožič aprimozicŽyahoo.com
25. - 26. januar ZOT (Rod XI. SNOUB) Taborniški vestnik12/01
zot.rutka.net
Gregor Vinder gregor.vinderŽguest.arnes.si
18. - 24. februar Zimovanja (Ljubljana in Maribor)
22. februar Dan ustanovitelja - thinking day www.scout.org
25. februar - 3. marec Zimovanja (drugi kraji po Sloveniji)
8. - 9. marec Seminar za organizatorje taborjenj in Pisarna ZTS (ztsŽrutka.net)
šole v naravi (ZTS) www.zts.org
23. - 24. marec NOT (Rod močvirskih tulipanov) V tem Taborniškem vestniku
not.rutka.net
Žiga Babšek ziga.babsekŽsiol.net
Napovedujemo
2. - 11. avgust 12. zlet tabornikov Slovenije zlet.rutka.net
V letu 2002 praznujemo 80-letnico skavtstva na Slovenskem.
Nov zagon UVODNIK
Spet smo vstopili v novo leto in spet smo naredili drz- obveščali o pomembnih zletnih rečeh in datumih (pos-
ne načrte za novih 12 mesecev. Po vseh taborniških (in veti, srečanja, delavnice ...). Če se počutite stare in mi-
netaborniških), uspelih (in neuspelih) čajankah, novo- slite, da v taborništvu nimate kaj početi, si preberite in-
letnih zabavah in dolgih praznikih smo spet prizemljeni z tervju z Milošem Miovičem, ki je tabornik že od takrat,
vsakodnevnimi opravili. Tako kot smo pričakovali novo- ko tabornikov še poznali niso. Tabor je opazoval proce-
letne praznike, se bo sedaj začelo odštevanje dni do na- sijo Luči miru, obiskali pa smo tudi Rod bistrega potoka
slednjega večjega dogodka, ki ga nestrpno pričakujemo. Muta.
Za večino slovenskih tabornikov je to drugi slovenski Uspešno delo v novem letu,
zlet ZTS v samostojni Sloveniji. V Tolminu bo poleti prav Matija Tonejc
gotovo živahno, na Taborovih straneh pa vas bomo
Stran 3
VSEBINA januar 3
Napovednik 2
Uvodnik 2 Luč miru, stran 4
AKTUALNO Glej!
Pod istimi zvezdami živiva.
Luč miru 4 Naj naju skupni plamen greje!
Tabor na obisku 8
Intervju 12
Dogodki 16
IZ PRVE ROKE Tabor na obisku, stran 8
Mnenje 20 Na sodniških in inštruktorskih
Tolmin 2002 22 tečajih ter drugih taborniških
Izobraževanje 26 akcijah sem včasih pogosto
srečeval koroške tabornike,
STROKOVNO predvsem z Mute, Slovenj
Glasila 28 Gradca in Mislinje.
Potuha 30
Igre 32
ŽVN 33
Astronomija 34 Intervju, stran 12
Orientacija 36
Narava 38 Prvič sem ga srečal na Blokah, na zi-
Kosobrin 39 movanju Rodu stražnih ognjev, kamor
Mednarodne strani 40 ga je povabil Malus. Po predstavitvi
diapozitivov, ki so napovedovali 19.
RAZVEDRILO svetovni skavtski jamboree v Čilu, je
prišel k meni in mi dejal: "Kaj misliš, ali
Popotovanja 42
obstaja možnost, da se tudi jaz udele-
Trenutki 44
žim tega jamboreeja?"
Ježev kotiček 45
Z znanjem do odgovora 46
Volk 46
Križanka 47
Glavni urednik: Igor Bizjak WWW: http://www.zts.org.
Odgovorni urednik: Matija Tonejc Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naročnina je 4200 SIT, za tujino pa letna
Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon naročnina s pripadajočo poštnino.
Uredništvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Aleš Skalič (urednik priloge Tekoči račun: 50101-678-47184.
Gozdovnik), Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak, Aleš Cipot, Primož Kolman, Rokopisov in fotografij ne vračamo.
KOLOFON
Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič- Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.
Medo (fotografija) in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). DDV je vračunan v ceno.
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana
Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Goričane, Medvode d. d.
Slovenije. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
NASLOV UREDNIŠTVA:
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, Naslovnica: Pugy
e-pošta: ztsŽguest.arnes.si.
Stran 4
4 AKTUALNO
LUČKA MIRU Lara
Luč miru iz Betlehema 2001
Glej!
Pod istimi zvezdami živiva.
Naj naju skupni plamen greje!
Prisluhni mi in lahko si deliva skrb drug za
drugega.
Sprejel bom vse tvoje strani.
Postaviva skupaj vsak svojo iskro in si deliva
žar.
Skupaj lahko premagava strah pred neznanim.
Podarjam ti plamen.
Pokloni ga še ti!
Saj veš, skupaj nam je lahko lepo.
Kot že nekaj let smo tudi letos spre- katoliški skavti, ki akcijo razširjajo tudi dvoriščem, kjer je bilo sicer topleje, a ni
jeli Luč miru iz Betlehema, poslanico na druge mladinske organizacije. bilo tistega pravega občutka druženja,
miru, ki jo je linški studio avstrijske te- enosti.
Letošnja Luč miru
levizije ÖRF pred petnajstimi leti kot Vsi duhovniki in tudi dr. Obermayr,
znak zahvale začela deliti podpornikom Na Dunaj smo šli kar s tremi kom- začetnik akcije Friedenslicht (Luč
akcije Licht ins Dunkel (Luč v temo – z biji, eden s člani ZTS in dva polna kato- miru) pri ÖRF, so v svojih nagovorih v
njo pomagajo socialno ogroženim). liških skavtov in predstavnikov Mavrič- povezavi s pomenom Luči poudarili le-
Luč miru se je kmalu 'osamosvojila' in nega mostu mladih in Mladinskega tošnje dogodke, posebej stanje v domo-
se razširila po Evropi – vsako leto jo ceha. Taborniki smo se odpravili v mraz vini Luči miru, Palestini. Zaradi tam-
prejme več dežel, letos že 25 evropskih že v petek, 14. decembra, in se srečali z kajšnjih razmer je letošnja nosilka Luči
držav. Krščanski izvor akcije je nespo- ostalimi šele na prireditvi v soboto. miru, devetletna skavtinja Jana, prvič
ren, dosegla pa naj bi vse ljudi ne glede Letošnja ekumenska maša je pote- Luč prevzela šele v Linzu. Do tam je Luč
na veroizpoved. kala na notranjem dvorišču pred ar- prišla skozi roke palestinskih in izrael-
Vsako leto otrok, ki se je posebej iz- mensko apostolsko cerkvijo sv. Hripsi- skih otrok.
kazal, Luč prinese iz votline Kristusove- me, nedaleč od središča Dunaja. Vodili Po kratkih nagovorih delegacij in
ga rojstva v Betlehemu v Linz, in od tam so jo visoki predstavniki petih evropskih po skupni molitvi smo si segli v roke in
se plamen začne širiti, najprej po Avstri- krščanskih skupnosti, prisostvovalo pa drug drugemu želeli mir – po mojem
ji, potem po Evropi. je okrog 500 skavtov in predstavnikov najbolj oseben del ceremonije, seči nez-
Avstrijski skavti pri delitvi Luči miru drugih mladinskih organizacij iz Evro- nanemu človeku v roko in mu povedati,
sodelujejo že trinajst let, v Avstriji pa jo pe in letos prvič tudi iz ZDA. Dvorišče je da mu želiš mir, to je vse, kar s seboj
delijo tudi železnice, gasilci, Rdeči križ bilo žal premajhno za tako veliko ljudi, nosi Luč miru, to je tisto, kar bi morali
in drugi. V Slovenijo so jo prvi prinesli zato jih je precej ostalo v prostorih pred dati naprej vsakemu, ki mu lučko pri-
Stran 5 AKTUALNO januar 5
Stran 6
6 AKTUALNO
nesemo. Nato so nosilci plamena stopili v cerkev in tam priž-
gali svoje laterne.
Taborniki smo potem Luč odnesli na starešinstvo v Mur-
sko Soboto, kjer smo jo s poslanico predali načelniku ZTS
Darku Jenku, da jo pošlje naprej po Sloveniji. V hudem mrazu
so jo ob meditativni zgodbi pričakali predstavniki območij in
člani RVV. S pesmijo in lepimi mislimi smo se razšli. Hkrati je
v Mariboru potekala maša, na kateri so Luč v Slovenijo spre-
jeli katoliški skavti.
Plamen, ki se je tako razcepil, se je spet združil (ali pa ne)
precej lokalno. V Ljubljani so katoliški skavti pripravili prire-
ditev pred Magistratom, RSV pa je v imenu tabornikov kasne-
je delil Luč z že skoraj tradicionalne stojnice na dnu parka
Zvezda. Na stojnici smo letos pisali čestitke za otroke s pedia-
trične klinike in delili piškote. Obisk s strani tabornikov je bil
na obojem (pred Magistratom in na naši stojnici) precej kla-
vrn. Po drugi strani pa se je precej katoliških skavtov mimo-
grede oglasilo pri nas.
Mešane delegacije ZTS, ZSKSS, Mavričnega mostu mla-
dih in Mladinskega ceha so v predbožičnem tednu Luč miru
predale slovenskemu nadškofu, predsedniku državnega zbo-
ra, predsedniku republike in ljubljanskemu podžupanu.
Luč spora?
Letos smo se taborniki lotili Luči miru kar malo po svoje,
s svojo poslanico in s svojim znakom. 'Zakaj' je težko vpraša-
nje, odgovor pa se skriva predvsem v zgodovini naših dveh
skavtskih organizacij – sprejeti drugega takega, kakršen je, z
vsemi njegovimi stranmi, kot pravi naša poslanica, je še ved-
no (ali pa vedno bolj) težko. Na vprašanje, zakaj sploh sode-
lovati v akciji Luč miru iz Betlehema, je vedno težje odgovori-
ti. Že glede smisla akcije je taborniška javnost razdeljena. Ene
motijo religiozne korenine akcije, drugi jo zaradi medijske
podpore razumejo le kot promocijo organizacije. Tretji, tisti,
ki pri sodelovanju vseeno vztrajamo, pa želimo le širiti idejo
miru, tistega, česar je tako malo zadnje čase.
Zaradi te ideje je vse, kar se dogaja še bolj žalostno. Morda
bi taborniki in katoliški skavti res morali (kot je kar nekaj
ljudi predlagalo) drugi drugim nesti lučko, v znamenje, da si
želimo sodelovanja in ne samo rivalstva.
Torej: ali nas res greje isti plamen? Nas. Pa ga znamo de-
liti?
Stran 7
AKTUALNO januar 7
Luč miru je prišla tudi to
predsednika Milana Kučana
Stran 8
8 AKTUALNO
Zapisal: Aleš Cipot,
TABOR NA OBISKU fotografije: arhiv RBP
Muta in AC
Rod bistrega potoka Muta
Na sodniških in inštruktorskih tečajih ter drugih taborniških
akcijah sem včasih pogosto srečeval koroške tabornike,
predvsem z Mute, Slovenj Gradca in Mislinje. Še vedno je
živ spomin na Vesela srečanja MČ leta 1992 na Muti. Z leti
je bilo stikov s koroškimi taborniki vse manj, vezi so se
zrahljale, pa vendar moram priznati, da je bil edini Korošec,
ki sem ga ves čas srečeval, Sašo - današnji starešina rodu.
Če ne na taborniških akcijah pa na študiju v Mariboru. Na
zadnjem državnem mnogoboju v Zrečah je po dolgem času
spet prišlo do srečanja na taborniški akciji in že takrat sva
se dogovarjala za predstavitev rodu v reviji Tabor.
Sašo, kakšni so bili
tvoji začetki?
Rod nekoč in danes
"S taborništvom
in taborniki sem se pr- Obdobje 1953 - 1985
vič srečal pri štirih le- "Rod bistrega potoka je začel z delovanjem leta
tih, ko smo z vrtcem 1953 in je aktivno deloval nepretrgoma vse do leta 1983,
leta 1977 na 7. Zletu ko je zašel v manjšo krizo, ki je trajala dve leti. Do tega
ZTS nastopali na otvo- leta so se naši člani udeleževali vsakoletnih akcij, ki so
ritveni slovesnosti. potekale v Sloveniji in takrat še v Jugoslaviji. Tako so se
Član rodu sem postal udeleževali vseh Zletov ZTS in ZTJ, področnih in repub-
leta 1979 kot muren. S liških tekmovanj, Veselih srečanj MČ in zelo veliko ak-
prihodom v osnovno cij, srečanj in tekmovanj po celi bivši Jugoslaviji, delo-
šolo sem članstvo med vali so vodi vseh starostnih skupin. Leta 1983 smo ob 30.
Sašo Pavlič, starešina rodu, je že več let
najaktivnejši tabornik na Muti. taborniki nadaljeval letnici delovanja rodu razvili nov prapor. V rodu so bili
med MČ. Leta 1986 posamezniki, ki so večino svojega prostega časa posveti-
sem začel delati z vodom MČ in leta 1987 opravil vodniški tečaj. li taborništvu."
Leta 1993 sem se udeležil inštruktorskega tečaja in postal pomoč-
nik načelnika rodu. Leta 1994 sem prevzel funkcijo načelnika
rodu, ki sem jo opravljal vse do leta 1999, ko sem prevzel funkcijo Rod je leta 1977 na Muti gostil 7.
starešine rodu." Zlet ZTS, ki se ga je udeležilo
Katerih večjih akcij si se v preteklosti udeležil? preko 1300 tabornikov in
"Večje akcije so: 17. Jamboree v Koreji, 18. Jamboree na Nizo-
tabornic. To se je zgodilo dolgih
zemskem, 8. Zlet ZTJ v Beogradu, 8. Zlet ZTS v Ilirski Bistrici, 10.
Zlet ZTS v Medvodah, Zlet PP na Rogli (leta 92 in 93), Vesela sreča-
in sušnih dvanajst let po 6. Zletu
nja MČ (v letih 87 - 92)." ZTS.
Stran 9
AKTUALNO januar 9
Obdobje po letu 1985 akcij ZTS in akcij, ki so jih organizirali
In danes…
"Leta 1985 so se za rod začela zlata rodovi po Sloveniji. Udeleževali smo se "Vsakemu vzponu sledi padec in
leta. Dela in s tem denarja je bilo veliko, tudi vodniških inštruktorskih in sodniš- tako je bilo tudi pri nas, vendar vsake-
tako smo nabavili veliko opreme, se kih tečajev in si s tem pridobivali nova mu padcu sledi tudi vzpon in mi se
udeleževali raznih akcij, zletov, tekmo- znanja za vodenje vodov in rodu. Sode- bomo potrudili, da se bo to zgodilo tudi
vanj in tečajev po vsej Sloveniji. Člans- lovali smo tudi s skavti iz Avstrije. Tako v našem rodu. Mislim, da smo trenutno
tvo se je dvignilo do magične meje 150 je leta 96 skupina skavtov taborila na na dobri poti, da dosežemo v nekaj letih
aktivnih članov, letnih taborov se je Pernicah nad Muto, naši člani pa so se vrh. Zelo težko bo doseči tolikšno člans-
udeleževalo tudi po 120 članov. Do tega istega leta udeležili tridnevnega sreča- tvo kot je bilo nekoč, saj sedaj na Muti
pa je prišlo zaradi tega, ker smo bili kot nja v Gradcu v Avstriji. Aktivno smo de- niso samo taborniki in gasilci, ampak
velika družina. Nobeden od nas ni imel lovali vse do leta 96, ko je članstvo zače- je vsako leto vse več športnih in kultur-
skoraj nobenih obveznosti razen tabor- lo upadati in zašlo zopet v krizo leta 98, nih društev, ki izvajajo zanimiv pro-
nikov. Leta 86 smo organizirali področ- ko ni deloval noben vod." gram. Leta 2000 je pričel delovati en
ni mnogoboj za MČ in leta 88 za GG in Kateri so glavni razlogi za nastanek vod. Leta 2001 smo izvedli tridnevni
PP (takrat za TT). Leta 90 nas je nekaj krize? pomladni tabor, ki se ga je udeležilo 20
aktivnih (takrat še TT-jevcev) gozdov- "Starejši člani so ugotovili, da ima- novih članov, dva voda sta se udeležila
nikov (starih 13 let) začelo s samostoj- jo tudi druge interese in se umaknili z republiškega mnogoboja v Zrečah in v
nim vodenjem vodov, ki so se udeležili vodstvenih funkcij ter niso več tako ak- mesecu juniju smo izvedli letno tabor-
tako področnih, kot republiških tekmo- tivno sodelovali. Mlajši smo začeli s štu- jenje s 60 udeleženci. V letošnjem šol-
vanj ter Veselih srečanj. Leta 92 smo ti dijem v oddaljenem Mariboru in Ljub- skem letu so začeli delovati vodi MČ in
vodniki že aktivno vodili rod. Tako smo ljani (doma smo bili samo za vikend pa GG. Začela je delovati rodova uprava in
ob pomoči starejših članov leta 92 pri- še to ne vsak), volja do dela je upadla. mislim, da smo na pravi poti, da vrne-
pravili 8. Vesela srečanja in leta 93 or- Nismo imeli GG in PP, ki bi želeli aktiv- mo ime rodu, tako v bližnji okolici kot v
ganizirali republiški mnogoboj. Pri- no sodelovati pri vodenju rodu in zaradi Sloveniji, na takšno raven kot smo ga
pravljali in izvajali smo rodova letna tega so se razmere v rodu začele spremi- imeli v letih 1991-95. Zelo zadovoljen
taborjenja in zimovanja, se udeleževali njati." bom, če v naslednjih dveh letih naraste
Stran 10
10 AKTUALNO
smo organizirali že 37. tradicionalni ta-
borniški tek. To je tekaška prireditev, ki
jo organiziramo taborniki. Dolga leta
so se je udeleževali tudi taborniki iz vse
Slovenije. Datum prireditve je bil vedno
blizu 22. aprila, tako da smo na predve-
čer prireditve ob tabornem ognju in
programu obenem praznovali dan ta-
bornikov. Prireditve se je udeleževalo
tudi do 400 tekmovalcev. Zadnja leta
prireditev ni več to, kar je bila. Vedno
težje je priti do finančnih sredstev in
tako zagotoviti kvalitetno izvedbo. Tako
Ekipi MČ in grč sta se udeležili državnega mnogoboja v Zrečah. se je število tekmovalcev zmanjšalo na
150 tekmovalcev. V bodoče imamo na-
članstvo do števila 70 in redno deluje v Opravljeni tečaji ZTS: vodniški (3 men spremeniti sam program prireditve
vsaki skupini MČ-jev, GG-jev in PP-jev vodniki), sodniški (2 člana), naziv in- in tako povečati število udeležencev na
po en vod ter da vsako leto izvedemo za štruktor I. stopnje je osvojil Martin, Ta- tej tradicionalni prireditvi."
naše člane letni tabor in zimovanje." dej in Sašo pa morata opraviti še zago- "Organizirali smo tudi: področne
vor projekta. Vodniki se sestajajo enkrat mnogoboje za MČ, GG in PP, republiški
mesečno. mnogoboj 1993 in Vesela srečanja MČ
Leta 1983 je ob 30. letnici
1992 in skoraj vsako leto letno taborje-
delovanja rodu izšel Akcije, tekmovanja,
nje (v 80. letih v Puli, nato v Sloveniji).
Zbornik odreda Bistri zimovanja, taborjenja Zadnja taborjenja so bila v okolici Mute
potok. Zbornik, bogat s rodu (Pernice, Brezovec, Kope, Obretanovo),
slikami in podatki o rodu, "Glavna akcija, ki nam je tudi v ve- ki se jih je udeleževalo od 40 do 80 čla-
je uredil Hinko Jerčič. lik ponos, je taborniški tek. V letu 2000 nov. Zadnjih pet let organiziramo tudi
zimovanja. Vse akcije, ki smo jih orga-
nizirali, so bile zelo dobro obiskane in
Rodova uprava izvedene na visoki ravni. Tako smo do-
bili veliko pohval od rodov za odlično
PRIIMEK in IME FUNKCIJA organizirana Vesela srečanja MČ, re-
Sašo Pavlič STAREŠINA publiški mnogoboj in zlet ZTS."
Tadej Pavlič NAČELNIK
Hermina Mesner BLAGAJNIK
Klavdija Štefl TAJNIK
Darko Gracej GOSPODAR Struktura članstva
Martin Markač VODNIK
Boštjan Forneci VODNIK
Starostna kategorija MČ GG PP GRČE SKUPAJ
Simon Vasiljevič VODNIK Število članov 16 10 3 16 45
Anja Vasiljevič VODNICA Vodi MČ I - 4 čl.
Bojana Šrajner VODNICA MČ II in III – 12 čl.
V RU so tudi vse grče. GG 1 vod – 10 čl.
Stran 11
AKTUALNO januar 11
Taborništvo na preveč dela v samem rodu in si tako ne
Na sestanku rodove Koroškem moremo privoščiti, da bi kateri od nas
uprave so se dogovorili, da tudi zelo aktivno deloval v območni zve-
Kaj ste ugotovili ob obisku načelni-
bo višina članarine za leto zi. Mislim, da je tudi v ostalih rodovih
ka ZTS v zvezi z vašim rodom in os-
2002 2000 tolarjev. talimi koroškimi rodovi?
tako. Z naše strani zaenkrat ne bo nekih
spodbujanj za delovanje območne zve-
"Ugotovili smo, da smo na pravi ze. V primeru, da delovanje rodu pripe-
Prepoznavnost poti in da bomo s takšnim delom nada- ljemo do takšnega nivoja kot smo si za-
taborništva med ljevali v prihodnje. Območne zveze pa stavili, pa bomo o oživitvi območne zve-
prebivalci Mute po vsej verjetnosti še ne bo tako kmalu. ze začeli razmišljati tudi mi. Smo pa
Leta 1998 je območna zveza začela z de- pripravljeni, v primeru, da kateri od ko-
"Po zaslugi naših starejših članov, lom, vendar so bili to le uvodni sestanki roških rodov začne z aktivnostmi na
ki so dolga leta aktivno vodili rod in or- in nič drugega. Po letu dni območna tem področju, sodelovati."
ganizirali akcije, je taborništvo med ob- zveza ni več delovala. Trenutno nima-
čani občine Muta (okrog 3900 obča- mo stikov z nobenim od koroških rodov,
nov) in sosednjih občin zelo poznano. je pa naš rod po treh letih sušnega ob-
Tako ima večina občanov mnenje, da dobja v minulem letu intenzivno začel
nudi taborništvo pozitivno obliko vzgo- z delom. Trenutno naš rod ne more
je otrok. Po podatkih iz arhiva je bil predlagati člana, ki bi aktivno sodeloval
skoraj vsak občan Mute vsaj eno leto pri vodenju območne zveze, saj trenut-
član rodu. V prihodnje se bomo potrudi- no vsakega sposobnega člana za to delo
li, da tako dobro ime o nas, kot so nam rabimo v rodu."
ga zapisali predhodniki, obdržimo še v Kdaj je taborništvo na Koroškem
prihodnje. Na ta način zelo dobro sode- zašlo v krizo in kateri so vzroki?
lujemo z Osnovno šolo Muta , planin- "Menim, da se je kriza pričela leta Društvo tabornikov Rod
skim društvom Bricnik in obema gasil- 1997/98. Vzroki, da območna zveza ne bistrega potoka, Ob
skima društvoma na Muti. S šolami iz deluje, so po mojem mnenju v tem, da Bistrici 4, 2366 Muta.
sosednjih občin sodelujemo tako, da imamo na Koroškem premalo usposob-
jim pomagamo ob projektnih dnevih.
Kontaktna oseba rodu:
ljenih članov, ki bi se želeli aktivno
Rod je vključen v Športno zvezo Muta, Sašo Pavlič, Šolska ulica
vključiti v delo rodov in zveze. Takšen
ki je tudi edini vir financiranja. Spon- problem imamo v našem rodu, saj nas
13, 2366 Muta, e-naslov:
zorstva in donatorstva skoraj ni, razen je premalo usposobljenih aktivnih čla- pavlicsasoŽhotmail.com.
ob izvedbi taborniškega teka." nov. Vsi, ki aktivno delujemo pa imamo
IME RODU in KRAJ Plačane Članov Vodi Vodi Klubi Klubi
članarine ob obisku MČ GG PP GRČ
Rod Sivega rudarja - Črna na Koroškem
Rod Ruševca - Mežica - 54 1 1 - -
Rod Mrzlega studenca - Mislinja 30 32 - 2 - 1
Rod Koroških jeklarjev - Ravne na Koroškem 50 63 3 1 1 -
Ros Severnega kurirja - Slovenj Gradec 51 88 4 6 1 1
Rod Pogorevca - Žerjav 49 86 - - - -
Rod Bistrega potoka – Muta 13 47 2 2 - -
Podatki v tabeli veljajo za leto 2000/2001
Stran 12
12 AKTUALNO
INTERVJU Pugy
Veselim se novega dneva
Miloš Miovic - 90 let zapisan skavtstvu in taborništvu
Prvič sem ga srečal na Blokah, na zimovanju Rodu stražnih
ognjev, kamor ga je povabil Malus. Po predstavitvi diapozi-
tivov, ki so napovedovali 19. svetovni skavtski jamboree v
Čilu, je prišel k meni in mi dejal: "Kaj misliš, ali obstaja
možnost, da se tudi jaz udeležim tega jamboreeja?"
Seveda je organizacijski odbor želji z veseljem ugodil in
Milošu so se izpolnile življenjske sanje - pri svojih 86 letih
se je udeležil skavtskega jamboreeja.
nosti z novimi in novimi izzivi. In zakaj Deležen je stroge starševske vzgoje
tretja? Ker je verjetno le redkim dano, (sam jo je poimenoval kar "dresura"),
da so tudi v visoki starosti tako vitalni in zato je v šoli zelo miren.
samostojni. Ker na življenje začneš gle- Sošolec, sicer stegovodja Milan Po-
dati z drugega zornega kota; življenje ljanc - s skavtskim imenom Kaa (kača
postane vrednota in radost. Veselim se iz Knjige o džungli) predstavlja njegov
novega dneva!" prvi stik s skavtstvom (pri 16. letih). Iz-
ziva Miloša, da se postavi zase. Ker je bil
bolj mirne narave traja kar precej časa,
da na izzivanje reagira. Kaa ga potem
"Prihodnost drvi proti pohvali in povabi v skavtsko bratovšči-
nam in ti se moraš znati no. Tam se Jato Inda - dobri človek
(skavtsko ime, ki pa se ga nikdar ni prav
Med jamboreejem sem začel odkri-
prilagoditi temu 'nove-
posebej prijelo), sicer vešč igranja kla-
vati, kakšno bogastvo se skriva v njem.
mu svetu'!" virja in plesanja tanga (to je bilo za tisti
Skozi dopisovanje in kratka srečanja čas s stališča starševske vzgoje bolj po-
sem ugotovil, da je njegovo življenje od- membno), nauči tistega, kar se skriva v
prta knjiga in da njegov spomin seže v nemirni duši vsakega petnajstletnika;
obdobje, ko so poganjale korenine plezanja po drevju, metanja kamenja,
Mladost in taborniška
skavtstva in taborništva v Sloveniji. Ob preskakovanja potokov in drugih spret-
praznovanju njegove okrogle obletnice
romantika
nosti. Navdih člani bratovščine dobiva-
(lani septembra je dopolnil 90 let) pa Rojen leta 1911 v Sinju pri Splitu v jo v Knjigi o džungli in dogodivščinah
sem skušal nekaj utrinkov tudi osvetliti. Dalmaciji (ima pravico do tekmovanja Karla Maya, narava pa jim predstavlja
"Svoje življenje lahko razdelim na na Sinjski Alki). Ker je oče trgovec, se okolje, kjer doživljajo 'taborniško ro-
tri polovice. V prvi polovici do konca večkrat selijo. Tako se zaradi boljših po- mantiko'. "Dobro se spominjam, ko
druge svetovne vojne sem se kalil, v dru- gojev trgovanja preselijo v Šentilj, kjer smo šli sredi zime v pekrski gozd in tam
gi ustvarjal in preizkušal svoje sposob- Miloš hodi v šolo. zvečer zakurili ogenj."
Stran 13
AKTUALNO januar 13
Sodeluje na številnih taborih, ki jih
organizirajo takratne skavtske župe in
tam pridobi veliko skavtskih prijatelj-
stev. V letu 1929 se kot osemnajstletnik
prijavi za udeležbo na tretjem Svetov-
nem skavtskem jamboreeju, ki ga an-
gleški skavti organizirajo v Arrowe par-
ku pri Liverpoolu. Tik pred odhodom se
mu zaradi bolezni velika želja, da bi kot
udeleženec sodeloval na jamboreeju, ne
uresniči.
Predvojni in povojni skavt (v pogovoru z Tonetom De Costo) "Živel sem svobodno in (kot se je
pozneje izkazalo) tudi nepremišljeno.
Na taborjenju sem pil vodo iz Save in
pozneje še iz Pesnice in nekaj dni pred
"V tistih časih je bil vsak nov član bratovščine povabljen v odhodom zbolel za tifusom."
vod. Vodnik je med sošolci in prijatelji 'oprezal' za novimi Postane četovodja (tečaj za četo-
člani, ki bi bili primerni, jih preizkusil (tako kot Miloša) in vodje opravi v Gilwellu), v letih 1935 in
jih potem povabil v vod. S tem je vod pridobival člane, 36 pa opravlja funkcijo "mednarodne-
vodnik pa pomembne izkušnje za oblikovanje homogene- ga komisarja" v takratni Zvezi skavtov
ga voda, ki ga je le redko kdo zapustil. Seveda se je tak Jugoslavije. "Skavtstvo me je naučilo iz-
vod lahko oblikoval več let. Vod pa je odlično deloval koristiti vsako priložnost, ki mi je bila
predvsem zaradi dejstva , da so bile razlike v letih med ponujena, da sem bogatil svoje znanje
in nabiral izkušnje." Kot človeka odpr-
vodnikom in člani izredno majhne, ali pa jih sploh ni bilo.
tega duha ga zanima tudi Gozdovniška
Tudi vodnik je 'zrasel v vodu' in če je imel prišlek izredno organizacija. "Skavti so gledali nanje
močan karakter vodje, je kmalu postal vodnik in okoli sebe kot na tekmece, vendar zaradi svoje hie-
začel zbirati nove člane." rarhije in "vojaškega" reda v resnici ni-
koli niso tekmovali. Gozdovniki so se
posvečali romantiki in bili idealistično
zaljubljeni v Naravo. Ker pa niso pozna-
li notranje urejenosti, je bila tudi njiho-
va prihodnost negotova. Ravno zaradi
tega je bila sinteza dobrega v obeh pred-
vojnih organizacijah v po vojni usta-
novljenem Združenju tabornikov Slove-
nije dobra poteza. Red in disciplina brez
piščalke in komande sta mi še danes
zelo pri srcu."
Stran 14
14 AKTUALNO
Večkrat sem se srečal z Živkom Lov-
šetom, takratnim starešino Združenja,
februarja 1952 pa sem sodeloval na us-
tanovnem srečanju Rodu severnih šoto-
rov - prvega rodu v Mariboru. Prvotni
predlog je bil Rod severnih vigvamov,
vendar se nam je zdelo na koncu lepše
šotorov."
Za nekaj časa zapusti gospodarstvo
in se poizkusi kot profesor. S svojim raz-
redom organizira tabor, vendar se sooči
s problemom, ker otroci nimajo denar-
ja. "Tabor sem hotel za vsako ceno izpe-
ljati, ker sem ga otrokom obljubil in so
si ga tudi zaslužili. Zato smo se dogovo-
rili, da bomo med taborom nabirali bo-
rovnice in arniko, ki jo bomo prodajali
V pogovoru z Miro Grašičevo, soavtorico razstave Skavti in gozdovniki na Slovenskem. zadrugi, za zaslužek pa kupili hrano.
Tabor mi je ravno zaradi tega v mojih
Novi svet in spomini na čut za odnose z ljudmi; vsa ta znanja pa spominih še posebej pri srcu."
taborništvo sem sprejemal in oblikoval ravno skozi Spominja se tudi srečanj s Pavlom
skavtstvo." Kunaverjem - Sivim volkom. "Sivi volk
"Neumen je tisti, ki "V tem času sta bili izrazito močni je predstavljal nekakšen ideal - sloven-
zatrjuje, da ima svoje društvi Orli in Sokoli, vendar sta bili obe skega Baden Powella, kljub temu pa je
mišljenje in da ga ne bo tudi močno politično obarvani. Člani ohranil skromno držo, kar za tisti čas ni
obeh so sodelovali tudi pri nastajanju bilo prav značilno. Prvič sva se srečala
spreminjal. Vsak dan, taborništva, vendar so bili vedno v os- že po drugi vojni na nekem taboru na
dogodek ... prinese toliko predju cilji, ne pa politika. Nikoli nismo Lošinju, večkrat pa tudi kasneje v nje-
novega, da moramo znova bili razdeljeni in tudi sicer smo iskali govi koči v Bohinju. Nekajkrat se je
in znova spreminjati in skupno pot in znotraj nje sprejemali udeležil tudi srečanja starih maribor-
prilagajati svoj pogled." drugačnost. skih skavtov, ki smo ga imeli vsak prvi
Drugo vojno dočaka kot konjenik v
uniformi vojske Kraljevine Jugoslavije,
po vojni pa kot ekonomist s "skavtski-
mi" poznanstvi v tujini in znanjem je-
zikov začne delati za jugoslovansko vla-
do. Izkaže se tudi kot uspešen gospo-
darstvenik, zato se leta 1951 vrne v Ma-
ribor in začne delati na področju med-
narodne trgovine za različna slovenska
podjetja.
"Vedno sem bil prilagodljiv in to je
bilo za gospodarska pogajanja izredno
pomembno. Poleg tega sem imel izrazit (7)Obujanje spominov s "starimi borci"
Stran 15
AKTUALNO januar 15
vikend v oktobru na Pohorju. Lepota je
v majhnih stvareh je bilo sporočilo, ki "Vsak mlad človek v sebi
ga je vedno nosil s seboj." nosi neodkrite talente, in
Njegov nemirni duh ga spremlja na obdobje mladosti je čas,
vsakem koraku in zato v želji po novih ko mu je treba omogočiti,
izzivih spet zaide v gospodarstvo. Služ- da jih odkriva. In ravno v
buje v Parizu, Bombayu, Washingtonu odkrivanju je čar taborniš-
in drugih krajih sveta. "Moj delovni dan
se začne pri britju; takrat se umirim in
kega programa; ko odkri-
razmišljam o dnevu, ki me čaka."
ješ svoje sposobnosti in
najdeš pot, da jih boš
uresničil, je čas da greš. In
slovo ni konec ampak
začetek." Miloša Miovica so člani
starešinstva ZTS na svoji
skavtstva. "Navdušila me je spontanost
druženja in komuniciranja in sprošče-
zadnji seji decembra lani v
nost vseh udeležencev. V enem mesecu Murski Soboti odlikovali z
bivanja v Čilu nisem videl enega grdega Zlato plaketo ZTS. Čestita-
pogleda, zle besede, verjetno nit zle mi- mo mu tudi v imenu
sli; samo topel objem in poljub. In če uredništva revije Tabor.
pomislim, da teh 30.000 udeležencev
deluje v podobnem okolju skupaj z os- ki velja že skoraj celo stoletje je: Dajte
talimi 25 milijoni skavtov in da imajo jim tisto, kar hočejo imeti, in to brez fi-
le-ti svoje sorodnike, sem res lahko po- lozofiranja, v čisti izvorni obliki!"
Uresničena mladostna želja (na 19. nosen, da sem predstavnik tega giba- Svet je strašno zanimiv (mimogre-
svetovnem skavtskem jamboreeju v Čilu) nja." de bil je na petih kontinentih sveta). V
Miloš je član Rodu XI. SNOUB v Čilu sem se navdušil nad fotografijo in
Vera skrita globoko v Mariboru in se udeležuje taborjenj. sedaj ne grem nikamor brez svojega fo-
gozdu "Prav rad sem na taborjenju in sprem- toaparata. Uživam v iskanju zanimivih
Po osamosvojitvi Slovenije spet bolj ljam delo z mladimi. Recept skavtstva, motivov, ki jih v naravi kar mrgoli. Po-
dejavno deluje v taborniški organizaci- leg tega se učim španščino. "Zaljubil"
ji. Sodeluje pri sprejemu ZTS v Svetovno sem se v čilsko pesnico Gabrielo Mistral
organizacijo skavtskega gibanja in se in njene pesmi z veseljem prebiram.
vključi v diskusijo o predvojnem skavts- Občudujem nove materiale, npr. ter-
tvu in njegovi katoliški obarvanosti. moflis je prava konkurenca kamelji ko-
"Da dojamemo modrost in spoštujemo ži. Sam kuham, skrbim za gospodinjs-
stvarstvo ni potrebno gledati kromoso- tvo in skrbim za fizično kondicijo. Be-
me pod mikroskopom, dovolj je opazo- rem Tabor in sem vesel vsakega pisma
vati mravlje, kako gradijo svoje domo- ali obiska (Miloš Miovič, Vilharjeva 1,
vanje." Miha Logar - Malus ga povabi 2000 Maribor).
na zimovanje, kjer se navduši za ude- "Vsak trenutek v življenju je razpot-
ležbo na jamboreeju in po sedemdese- je, kjer se moram odločiti. In taborniški
Fotografija dveh udeležencev, ki ga je
tih letih se mu uresniči mladostna želja navdušila, da se je začel ukvarjati s duh mi je vedno dal pravi odgovor; od-
- začutiti mednarodno dimenzijo fotografijo ločim se za življenje."
Stran 16
16 AKTUALNO
Žabja orientacija 2001 Urša, RaR
Žabja orientacija ali krajše Žabori je akcija Mestne zveze
tabornikov Ljubljane, ki jo je letos organiziral Rašiški rod.
Namenjena je predvsem GG-jem, ki bi se radi naučili kaj
o orientaciji in vseh panogah, ki jih srečamo na taborniš-
kih tekmovanjih. Seveda pa so bili vabljeni tudi tisti, ki
vse to že znajo in so prišli tekmovat zares. Tekmovanja
se je tako udeležilo okoli 150 tekmovalcev, pri organiza-
ciji pa je sodelovalo 30 pridnih ljudi Pa poglejmo, kaj vse
se je dogajalo 17. novembra...
Stran 17
AKTUALNO januar 17
Po dveh urah spanca, ob 6.20, za-
zvoni budilka ... Vstanem iz tople poste-
lje in se počasi odpravim od doma. Naj-
prej skočim v pekarno po svež kruh,
nato pa še k tacenskemu mesarju in
sendviči za kontrolorje so skoraj nareje-
ni. Kmalu smo so v Guncljah zbrali vsi,
ki smo imeli prste vmes pri organizaciji
in postavili štabca, mize in klopi, nato
so se kontrolorji počasi odpravili proti
svojim KT-jem, ostali pa smo pričakali
vse ekipe. Že so tu prvi ta pridni, ki so se
prišli kaj naučiti, ali pa preizkusiti svoje
znanje iz orientacije, risanja skic, vriso-
vanja in še mnogih drugih stvari, ki jih
srečamo na pravem taborniškem tek-
movanju. Zdaj se je uradno začel Žabori
2001 ... Najprej zbor, nato pa se vseh 39
GG ekip iz cele Ljubljane, Postojne in
Domžal odpravi druga za drugo – naj-
prej na topo test, vrisovanje in nato na
pot! Na progi jih je čakalo 6 kontrolnih
točk in na vsaki so imeli delo, da jim
slučajno ne bi bilo dolgčas). Vsem kon-
trolorjem je bilo v veliko veselje ležati v
spalki v šotorčku in se z drugimi kon-
trolami pogovarjati po CB postajah ...
Mi na štartu smo kuhali čajček, se za-
bavali in veselo vnašali podatke v raču-
nalnik ...), v naši podružnici (beri pri
Mrakih) pa so pekli palačinke za vse
pridne tekmovalce in kontrolorje. Po
treh urah in pol so prve ekipe že začele
prihajati na cilj, nekatere pa so prišle
šele, ko je bila že tema. Žal zaradi mra-
za in prevelike časovne razlike med pri-
hodi ekip, nismo dočakali razglasitve,
obročkov in svečanega zaključka Žabo-
rija. Nato smo, že vsi zmrznjeni, pos-
pravili štabca in pobrali vse smeti ter se
povabili k Buh na topel čajček in peci-
vo! Imeli smo se fino ... Pridete tudi na-
slednje leto?
Stran 18
18 AKTUALNO
VESELA SREČANJA
Veselo srečanje medvedkov
in čebelic
V soboto, 8. decembra, je Rod gor-
janskih tabornikov iz Novega mesta v
telovadnici OŠ Center organiziral veselo
srečanje najmlajših tabornikov, med-
vedkov in čebelic. Na srečanje so prišli
tudi gostje – medvedki in čebelice z
vodniki iz Trebnjega in Cerknega. Vseh
je bilo okrog 60. Razdelili so se v skupi-
ne, nato pa so ustvarjali v delavnicah Z zanimanjem so MČ prisluhnili in si ogledali igrico s senčnimi lutkami.
(likovni, oblikovalni, glasbeni, lutkovni
...) na temo otrokovih pravic. Sodelova-
li so tudi v športnih aktivnostih in
družabnih igrah. V telovadnici so bili
izobešeni plakati z narisanimi in izpi-
sanimi otrokovimi pravicami. Srečanje
so zaključili z igro, ki so jo predstavili
najmlajši taborniki s senčnimi lutka-
mi. Razšli pa so se s himno medvedkov
in čebelic.
Helena Murgelj
Za sprostitev so si podajali tudi balone
Zelo radi smo ustvarjali V delavnici naše gostje iz Cerknega
Stran 19
AKTUALNO januar 19
MOŽNE AKTIVNOSTI TABORJENJA
- igre z žogo (športni center Laze)
- kopanje in šlaufraft (Dreta 300 m, Savinja
Že veste kam
2 km)
- squash (bife Piskerc 500 m.)
- jahanje, tenis (Ranč Burger , Hotel Štorman
na taborjenje?
Veniše 1,5km )
- kolesarjenje in gorsko kolesarjenje Če ne, vas vabimo v Kokarje,
- kajak, rafting (Šport center Prodnik 7 km) na taborni prostor rodu
Pohodi: SOTOČJE Nazarje-Kokarje, kjer
- Čreta - 1,5 h boste spoznali lepote in
- Dobrovlje -1,5 h (preko Črete in Dobrovelj običaje Zgornje Savinjske
poteka evropska pešpot) doline.
- Menina - 2,5 h (iz Šmartnega ob Dreti) - vi-
soka planota znana po flori in favni Nekaj o nas
- Golte - 3h (park planinskega cvetja) V tej sestavi obstajamo od leta 1999. Zaradi tradicije taborništva na
- Savinjski gaj 1 h (park cvetja) tem območju in simbolike imena smo obdržali ime predhodno delu-
Nekaj znamenitosti: jočega rodu SOTOČJE Nazarje, dodali smo ime kraja sedeža in
Nazarje matičnega tabora, to je Kokarje. V društvu imajo prostor mladi in manj
- grad "Vrbovec" (13. stoletje) mladi iz obcine Nazarje in okolice. Vsi, ki jim je blizu narava in jim os-
- Frančiškanski samostan (17. stoletje) novna načela taborništva niso odveč. Trenutno nas je 40. Največ med-
- samostanska knjižnica (17. stoletje) vedkov in čebelic iz taborniškega krožka OŠ Nazarje.
Radmirje V dosedanjem delovanju je bil poleg redne dejavnosti v taborniškem
- cerkev Sv. Frančiška, cerkvena zakladnica krožku na šoli in v
Gornji Grad taboru poudarek na ureditvi tabornega prostora in nabiranju izku-
- katedrala sv. Mohorja in Fortunata (12. sto- šenj.
letje)
Kokarje Taborni prostor
- romarska cerkev Marije Device (14. stoletje)
Matični taborni prostor in sedež rodu je v Kokarjih.
Rečica ob Savinji
Od ceste Nazarje-Gornji Grad je oddaljen 500 m, od vasi Kokarje
- pranger- sramotilni kamen (eden večjih še
300 m. Leži na lepi lokaciji, tik nad novim športnorekreacijskim cen-
obstoječih)
trom Laze, od katerega je za mirno taborjenje ravno dovolj odmaknjen.
Logarska dolina s slapom Rinka
Zaradi oddaljenosti prometnic in reke Drete (300 m) je glede varno-
Oljševa z Potočko zijalko
sti zelo primeren. Kapaciteta tabora je 30 šotorov. V brunarici je mala
Matkov in Robanov kot
kuhinja z jedilnico.
Na podstrešju je prostora za dodatnih 20
Informacije:
ležišč. V taboru so pitna voda in sanitarije.
rsn.rutka.net
Elektrika je v pripravi.
e-pošta: rsnŽrutka.net
Za skupine, ki nimajo svoje kuhinje, se
in v tem Taborniškem vestni-
lahko organizira dostava glavnih obrokov iz
ku
gostinskega obrata GLIN Gostinstvo (odlična
hrana).
Stran 20
20 IZ RVE ROKE
MNENJE
Pa se ob koncu starega leta vprašajmo
Kako se v resnici odvija delo v rodovih? Poglejmo in premislimo čisto samokritično.
Bi veljalo pogledati in oceniti, kako dobro vzgajamo kadre za delo z mladim rodom? Ali
imamo vpogled v delo, povratne informacije najmlajše generacije? Ta generacija verjetno ne
more povedati, kako bi delo moralo potekati, lahko pa vam kratko in jedrnato pove, kaj ji je
všeč in kaj ne. Kaj pa storiti takrat, kadar gre za osip najmlajših po letu, dveh, treh in kaj je s
kroničnim pomanjkanjem vodnikov? Nekdaj močni odredi imajo maloštevilno članstvo, le še
"starine" vztrajajo.
Čajanka v enem od slovenskih rodov: Novo-
letna čajanka, na kateri bi se vrtela glasba, mladi
bi poskakovali v plesu, se smejali starim skečem,
pili vroč čaj in žvečili dobrote, ki bi jih mame na-
pekle. Malo večji bi si jasno zaljubljeno gledali v
oči. Podelili bi znanja, veščine, priznanja, tudi
taka, ki bi si jih izmislili. Predvsem pa bi poskr-
beli za MČ-ke, da bi se tudi pri sošolcih v šoli hva-
lili, kako dober je bil čajanka žur pri tabornikih.
Čajanka v enem od slovenskih rodov: Novo-
letna čajanka brez glasbe. Sedemletniki, osem,
desetletniki po ukazu vodnikov pripravljajo poo-
bedek. Ko revčkom z noži ne gre najbolje in prst-
ki niso najbolj spretni, jih vodniki priganjajo,
naj vendar delajo malo hitreje. Vodniki ta čas
klepetajo in komaj čakajo, kdaj se bo zabava za-
nje res začela. MČ-ki so naveličani in po uri dela
končno dobijo prigarano sladico in simbolično
darilce ... Zapojejo dve taborniški in gremo do-
mov. Reakcija: "Dovolj imam tabornikov, ne
bom več hodil." Še druga reakcija: "Četrto leto
sem že tabornik, na taborjenja hodim, na mno-
goboje, pa imam še vedno samo prvi plamen.
Brez veze je."
Fantje in dekleta, pljunimo v roke in nekaj
naredimo! Poglejmo, če naši tečaji dajejo kadre,
kakršne potrebujemo. Naj rodove vodijo ljudje,
ki so voljni delati in so pripravljeni tudi preverjati
delo v rodovih. Pa veliko uspeha!
tabornica BBQ
Stran 21
IZ PRVE ROKE januar 21
EVROPA ZATE
Evropa na tvoji dlani
Projekt Evropa zate
Sem star od 16 - 25 let? In
rad odkrivam svet?
Zakaj pa ne. Na popotova-
nje po Evropi s svojimi
taborniškimi prijatelji, k
prijateljem iz vse Evrope.
Za lažje odkrivanje Evrope je Evrop-
ska skavtska regija pripravila program
Evropa zate. Program na štirih področ-
jih (Potni list za Evropo, Evrokoraki,
Kam v Evropi in Evropska skavtska pro-
stovoljna služba) ponuja možnosti za
razvijanje svoje osebnosti, sodelovanje s
skavti iz cele Evrope na zanimivih pro-
jektih, bivanje v skavtskih domovih in
kampih pod ugodnejšimi pogoji in
možnost prostovoljnega dela v skavt-
skih centrih. Letošnji program je še bolj
obsežen in pisan na kožo mladi genera-
ciji, zato ne odlašaj in poišči informaci-
je na spletu (www.scout.org/europe/
foryou). Za pomoč zaprosi svojega na-
čelnika oziroma lahko za informacije
zaprosiš v pisarni ZTS (ZTSŽrutka.net).
Ne pozabi tudi na ugodnosti, ki jih nudi
kartica EURO 26.
Prisluhni svojim željam, pripravi
nahrbtnik in se vidimo na poti!
Stran 22
22 IZ RVE ROKE
TOLMIN 2002 Pugy
Močvirnato in težko prehodno
proga preživetja na zletu
Če je bila proga preživetja na prejšnjem zletu sinonim za
fizično zahtevno, potem bo naslednja vsekakor sinonim za
blatno in mokro. Po ogledu terena v času pripravljalnega
tabora v Tolminu je ekipa, ki bo postavljala progo, že
pripravila idejni osnutek trase in objektov na njej. Proga
bo sicer nekoliko krajša, bo pa fizično oz. blatno začinje-
na. Na progi bo tudi nekaj klasičnih ovir, plezanja in pa
morebiti tudi namakanja v reki Soči.
Stran 23
IZ PRVE ROKE januar 23
Proga, ki te ne bo pustila
čistega in suhega (sicer je
pa to tudi eden od name-
nov)
Do začetka 12. Zleta
tabornikov Slovenije v
Tolminu še dobrih 200 dni.
Informacije in prijavnice na
http://zlet.rutka.net
(prijave so še možne).
Stran 24
TABORNIŠK
ABORNIŠKII VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR, LETO XLIX
ŠTARTNINA: znaša 20.000,00 SIT na ekipo
VABILO NA NOT 2002 (plačilo je možno v dveh obrokih po 10.000 SIT).
Kot vsako leto, vas tudi letos taborniki rodu Tekmuje se v skupni kategoriji letnik '86 in
Močvirski tulipani vabimo na nočno orientacijsko starejši. Tekmujejo 4 članske po spolu mešane
tekmovanje, ki bo 23. in 24. marca 2002, nekje v ekipe.
širši okolici Ljubljane.
Štartnino nakažite do 4. 4. 2002. Za številko Ž.R.
Vse ostale informacije boste lahko prebrali v prosimo pokličite na enega spodaj navedenih
februarski oziroma marčevski številki revije Tabor telefonov.
oziroma na Internetu na spletni strani not.rut-
ka.net
ka.net. PRIJAVE: Prijava ekipe naj vsebuje ime in priimek,
leto rojstva, naslov/elektroski naslov, telefon
Rod močvirski tulipani tekmovalcev. Vodja ekipe naj bo jasno označen.
Pisne ali elektronske prijavite sprejemamo na
naslov Gašper Rupnik - Gušter, Tržaška 4, 6230
Postojna tel.: 031 843 474 ali e-mail: gusterŽrut-
POT 2002 ka.net najpozneje do 4. 4. 2002. Po tem datumu
Pozor vsi, ki si drznete. Pridite na POT 2002 - prijava ni več možna.
prvovrstno avanturo v osrčju naših prostranih,
temnih, medvedov polnih gozdov. Za vse dodatne informacije vam je na voljo Peter
Bajec - Kekec na tel.: 01 537 14 69 ali e-pošta:
ORGANIZATOR: RKV - Rod kraških viharnikov bajec21Žemail.si
Postojna
Propozicije in vse ostale sveže informacije v zvezi s
ZAKAJ: Zaradi kroničnega pomanjkanja adrenali- tekmovanjem POT 2002 so na voljo na spletni
na in tovrstnih tekmovanj v Sloveniji. strani: akcije.rutka.net/pot/.
KJE, KDAJ: Zbor ekip je v petek, 26. 4. 2002 ob 18. Ker bo POT 2002 'odprto tekmovanje' članstvo
uri pri taborniški koči Mačkovec. Prihod načrtujte tekmovalcev v ZTS ni pogoj za udeležbo.Vkolikor
vsaj pol ure prej! Za ekipe bo pri taborniški koči v tekmovanje odpade, bodo vodje ekip o tem
petek in nedeljo zagotovljeno prenočišče (šotor obveščeni najpozneje do 15. 4. 2002. V primeru
H4). Mačkovec se nahaja približno 6 km od odpovedi tekmovanja, se štartnina v celoti povrne.
Postojne. V smeri proti Ljubljani po stari cesti v
križišču pri gostilni Ravbar zavijete desno (mimo Gašper Rupnik
spomenika) in sledite smerokazom.
Stran 25
januar *2002* 25
Na podstrešju je prostora za dodatnih 20 ležišč. V
Juhuhu, ZOT je tu taboru je pitna voda in sanitarije. Elektrika je v
Pa smo ga dočakali. Januar. In novo leto. In pripravi.
kmalu bo tu tudi ZOT, zato še zadnja obvestila.
Tekma se bo odvijala v okolici Sladkega vrha, zbor Za skupine, ki nimajo svoje kuhinje, se lahko
ekip pa bo v petek, 25. 1. 2002 na OŠ Sladki vrh. organizira dostava glavnih obrokov iz gostinskega
Ostalo teče, kot je bilo že zapisano. obrata GLIN Gostinstvo (odlična hrana).
Tekmo bomo zaključili v nedeljo predvidoma Možne aktivnosti: igre z žogo, kopanje, squash,
okoli 15.00 ure. jahanje, tenis, kolesarjenje in gorsko kolesarjene,
kajak, rafting in pohodi.
POZOR! POZOR! Štartnino smo znižali na 6.000
SIT, za ekipe, ki bodo štartnino poravnale šele na Informacije: Collautti Ivo - načelnik, tel. 041 904
štartu, pa še vedno velja 10.000 SIT. Zato pohitite. 230, Hren Denis– vodnik, e-pošta: denis.hrenŽ
Nakažete jo na ŽR.: 51800-678-80784 na naslov guest.arnes.si ali pa Šukalo Radovan, suki28Žhot-
Društvo tabornikov Rod XI.Snoub Miloš Zidanšek, mail.com
Verstovškova 4, 2000 Maribor.
Informacije tudi na tel. (03) 5834154 ali 5834142
Info: zot.rutka.net ali 02 2522482 (vindidoma) ali Internet: rsn.rutka.net, e-pošta: rsnŽrutka.net
02 6565831 (vindisluzba) ali 031 589 425 (vindi-
mobi).
TABORNI PROSTOR
Od ceste Nazarje-Gornji grad je oddaljen 500m, od
vasi Kokarje 300m. Leži na lepi lokaciji, tik nad
novim športno rekreativnim centrom Laze, od
katerega je za mirno taborjenje, ravno dovolj
odmaknjen.
Zaradi oddaljenosti prometnic in reke Drete
(300m) je glede varnosti zelo primeren. Kapaciteta
tabora je 30 šotorov. V brunarici je mala kuhinja z
jedilnico.
Stran 26
26 IZ RVE ROKE
IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanje je priložnost
Saj ne, da se hvalimo,
ampak dejstva so pa dejstva!
V letu 2001 je bilo postav-
ljeno kar nekaj mejnikov na
področju vzgoje in izobra-
ževanja ter usposabljanja
kadrov.
V sodelovanju z območnimi timi
trenerjev smo organizirali vodniške te-
čaje na vseh devetih območjih in tako
usposobili 245 novih vodnic in vodni-
kov (lani 146).
Tečajev za vodje (inštruktorski te-
meljni in nadaljevalni tečaj) se je ude-
ležilo 68 udeleženk in udeležencev iz
skoraj 50-ih taborniških rodov. Število
tečajnikov na temeljnih tečajih se je v ga izmed stebrov vzgoje in izobraževa- taborniškim "trenerjem", ki odrasle us-
primerjavi z lanskim letom (2001) pod- nja mladega človeka. posabljajo.
vojilo. Da neformalno izobraževanje dobi- Nenazadnje pa je v zadnjem času
Ministrica za šolstvo, znanost in va na veljavi priča tudi dejstvo, da so področje neformalnega usposabljanja
šport, dr. Lucija Čok, je Zvezi tabornikov programi usposabljanja že več let v Ka- in izobraževanja podprto tudi s strani
Slovenije podelila status društva, ki de- talogu stalnega strokovnega spopolnje- Urada RS za mladino, ki na ta način
luje v javnem interesu na področju vanja strokovnih delavcev v vzgoji in podpira prizadevanja za boljše možno-
vzgoje in izobraževanja. S tem je naša izobraževanju. Nekateri programi, ki so sti mladih v razvijajoči se demokratični
organizacija dobila javno priznanje za v katalogu v letu 2002, poleg točk za na- družbi.
svoje organizirano delo na področju predovanje prinašajo tudi sofinancira- Z vašim sodelovanjem na tečajih,
vzgoje in izobraževanja tako mladih, ki nje do 50% vrednosti programa. seminarjih in delavnicah pa k uveljavi-
oblikujejo in izvajajo program ZTS, ka- Poleg tega v zadnjem času tabor- tvi taborniškega znanja pomagate tudi
kor tudi odraslih, ki mladim pri tem niške programe usposabljanja sofinan- vi; verjeli ali ne.
nudijo podporo. Podelitev statusa je cira tudi MŠZŠ - sektor za izobraževanje Komisija za vzgojo in
hkrati tudi priznanje pomena nefor- odraslih, ki s tem daje potrditev in velja-
izobraževanje odraslih
malne vzgoje in izobraževanja, kot ene- vo tako ZTS kot organizatorju, kot tudi
Stran 27
IZ PRVE ROKE januar 27
Tečaji, seminarji in delavnice,
ki jih v letu 2002 organizira ZTS
Seminar za taborna vodstva Tečaj pionirstva in bivanja v
naravi
8. - 9. marec 2002
Želiš taborjenje dobro organizirati? Ti priprava 28. junij - 3. julij 2002
programa predstavlja izziv? Koristni napotki in nove Kreativnost brez meja, graditev vodovega duha
ideje ter ponudba prostorov na enem mestu (30 pro- ali krepitev spretnosti načrtovanja in izdelovanja pio-
stih mest). nirskih objektov? Lahko pa samo alternativne oblike
bivanja v naravi (15 prostih mest).
Kreativna delavnica
Tečaj preživetja z rastlinami
10. - 12. maj 2002
Korak v prostor onkraj domišljije, podiranje tabu-
za prehrano in zdravje
jev in iskanje otroka v samem sebi. Ustvarjalnost, za 20. - 27. julij 2002
vedno v nas samih (30 prostih mest). Samo za vegetarijance? Ne, nikakor, ampak za
vse, ki jih zanima življenje z naravo in v naravi - ku-
linarika ti ne bo več španska vas (15 prostih mest).
Timski pristop na neformalen
način
Lokostrelski tečaji
17. -19. maj 2002
Delo v timu; izziv ali učinkovit način dela in izva- 20. - 27. julij 2002
janja nalog? Oblikovanje tima, delo s timom - sinergi- Si želiš postati natančen, potrpežljiv, sistemati-
ja, uspešen tim, zadovoljevanje potreb posameznika v čen? Potem se seznani z lepotami in veščinami loko-
timu in še veliko odgovorov na podobna vprašanja (25 strelstva (30 prostih mest).
prostih mest).
Inštruktorski tečaji
Tečaj orientacije in topografije 11. - 18. avgust 2002
22. junij - 2. julij 2002 Bi rad postal dober vodja? Na tečaju boš dobil ve-
Orientacija v prostoru, času. Natančnost in hitrost. liko praktičnega znanja in izkušenj, ki ti bodo kori-
S kompasom in karto na poti do kontrolnih točk - svo- stile tudi doma, v šoli, službi, družbi (nadaljevalni -
jih ciljev v življenju (25 prostih mest). 25 prostih mest, temeljni - 50 prostih mest).
Stran 28
28 STROKOVNO
GLASILA
Ob koncu leta, po zadnjih glasilih s
taborjenj in začetkih taborniškega in
šolskega leta, pride na uredništvo le
malo glasil. Prvi letošnji pregled je zato
zbirka glasil, ki so se nabirala od okto-
bra.
Zmaji
posebna izdaja ob 50. obletnici usta-
novitve Zmajevega rodu Ljubljana
november 2001
Glasilo je točno to, kar piše na naslovnici. Ko odpremo
platnice nas preseneti kolaž iz časopisa izrezanih člankov, ki
govorijo o tabornikih, akcijah, tekmovanjih ... Taborniška
himna in najbrž najbolj priljubljena zmajevska pesem Tam v
Bohinju nas popeljeta v vsebino posebne izdaje. Najprej nekaj
zgodovinskih orisov delovanja rodu, potem pa skoraj mara-
tonski (6-stranski, glasilo jih ima 20) intervju s starešino Ra-
Iskrice faelom Kalanom.
Škoda, da so se zmajevci usmerili le v preteklost, saj v gla-
Glasilo Rodu morskih viharnikov silu ni ne duha ne sluha o sedanji sestavi rodu, številu članov
Portorož in delujočih vodih.
številka 2, leto 2001 in
številka 3, oktober 2001
Večina glasila je posvečena poletnemu taborjenju v Bu-
kovski, pardon Kozarski, pardon Kazarski grapi. Taborniki so
se najprej odpravili taborit v prvo, presenečeni ugotovili, da so
v bistvu v drugi grapi in nato še na zemljevidu prebrali, da ti-
sti o sploh ni o, ampak a. Potem so nekateri celo ugotavljali,
da bi lahko bila grapa Kozlarska. Ampak to naj bi bila že čisto
druga štorija.
Lujček
Poleg opsiov taborjenja je v iskricah prostor tudi za
učenje – kako narediti šotor iz šotorke in nekaj osnovnih to- glasilo Rodu Louisa Adamiča Grosuplje
pografskih znakov. Od srca pa se lahko nasmejemo odlom- Tudi Lujček je posvečen taborjenju, vendar le s pesmarico
kom iz starih arhivov. najbolj priljubljenih pesmi. Objavljajo tudi načrt dela do av-
Tretja številka je posvečena orientaciji, v njej pa izvemo, gusta 2002, aktivnosti so razvrščene po tednih in starostnih
da je RMV praznoval 40-letnico. Ata Medo v svojem uvodniku skupinah. Če potrebujete dobro besedilo za prilizovanje vod-
izpostavi glavno težavo rodu – nimajo tabornega prostora, niku ali tabornemu vodstvu, ga lahko poiščete med 10
kjer bi se odvijale vse taborniške aktivnosti. najbolj priljubljenimi prilizovanji s taborjenja.
Stran 29
STROKOVNO januar 29
ertete
glasilo Rodu trsatega tura
številka 13, september 2001
Obsežno glasilo, ki je vse prej kot kopica z moledovanjem dobljenih član-
kov, kot se pritožuje urednica v uvodniku. Tematika je spet taborna, le da 70 %
anketiranih ne želi več taboriti na tem mestu (le kaj se jim je tako zamerilo –
več rezultatov lahko najdete na rtt.rutka.net
rtt.rutka.net). Turški biro za investigacijo
(TBI) je tudi ugotovil telebajsovsko zaroto – vsi bonboni imajo, ne glede na
različne ovitke, okus po limoni. Ali pa so bili pokvarjeni, še dodajajo.
Sledi Viharnik
Glasilo Rodu zelenega žirka Žiri glasilo Rodu kraških viharnikov iz
november 2001 Postojne
Najbolj 'sveže' glasilo preseneča s prijaznim povabilom številka 2, letnik 5, 2001
na akcijo Luč miru: "To je vabilo na LUČ MIRU decembra Viharnik povzema bistvo RKV, saj predstavi vode, pretekle
2001. Skavti + taborniki Žiri." Prav lepo je videti, da organi- akcije in tekmovanja, ki so se jih udeležili njihovi taborniki,
zaciji med seboj sodelujeta. Med množico pomembnih obve- pa tudi napove bodoče dogodke. Da pa ne bi mislili, da RKV ni
stil se najdejo tudi članki z zelo poučno vsebino (reciklaža, praznoval rojstnega dne – tudi on je dopolnil polovico stolet-
zdravilne rastline, igre), pa tudi reportaže, recimo z ROT-a, ja. Viharniki so obletnico proslavili v maju, hkrati pa so oprli
pa s Povharije in opis tabornega prostora, kamor RZŽ-jevci tudi razstavo v Inštitutu za raziskovanje krasa. Predstavljen je
hodijo – Rupe. tudi načrt dela v letu 2001/02 in povabilo na akcijo Luč miru.
Stran 30
30 STROKOVNO
TABOROVA POTUHA
Poleg razuma imajo ljudje
tudi voljo, ki druga drugo
podpirata, saj bi bilo
nesmiselno, če razumna
oseba ne bi imela svoje
volje. Razum nas vodi k
resnici in naša volja nas
vodi k tistemu, za kar
menimo, da je prav.
Oseba z značajem je nekdo,
ki ima svojo voljo, značaj pa po-
meni, da se znamo nadzirati in
delovati, kakor verjamemo, da je
prav. Delo v vodu pomaga pri
razvoju in oblikovanju značaja
in volje posameznikov. Razume-
vanje in delovanje po taborniških
načelih je bistvenega pomena za
izoblikovanje značaja, saj mora-
jo biti taborniki pripravljeni po-
slušati druge, biti zavezani resni-
ci, imeti radi svoje bližnje in
družino ter spoštovati naravo.
Vsa ta načela pomagajo otrokom
razumeti vrednote, ki jim poma-
gajo zrasti v mladostnike in poz-
neje v odrasle z več svobode.
Stran 31
STROKOVNO januar 31
Moder kot Balu
Balu, veliki rjavi medved je tisti, ki mlade uči zakone. Prijazno, a odločno. Kdo
bi lahko bolje od njega predstavljal izoblikovanje značaja? Prevelik in premočan je,
da bi privabil napadalce, pa tudi njegova hrana ni takšna, da bi moral zanjo s kom
tekmovati. Prav zaradi tega rjavega medveda se prebivalci džungle spoštujejo in se
tako izognejo sporom, ki bi se sicer lahko zgodili.
Balu se premika s počasnimi gibi, je hkrati strog in nežen, vsi pa ga cenijo zara-
di njegove modrosti. Uči nas, da smo močni, da živimo v miru z drugimi in da rav-
namo v skladu z našimi načeli. Kot vsak dober učitelj ni vedno zraven, vendar se po-
javi, ko ga potrebujemo. Balu nikoli ne prevzame pobude, razen v izjemnih razme-
rah, ko se pojavijo težave in vsi prisluhnejo njegovi tehtni presoji, ki ji lahko vedno
zaupamo.
Baluja skrbijo in tudi razhudijo resnično pomembne zadeve, ki jih potem skuša
spraviti v red, a mu tudi to ne spravi nasmeška z obraza. Kljub odraslosti se ne sra-
muje spontanosti in čiste sreče, ki ju včasih izžareva. Od Baluja, pametnega medve-
da s smislom za humor se bodo otroci naučili zakonov in kako dobro živeti v skladu Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders /
z njimi. Interamerican Scout Office, Santiago, Chile
Stran 32
32 STROKOVNO
IGRE OPOZORILO!
Kreativni
Najprej o bistvu
kotiček Vzemi čisto nov dan, naj bo
nevsakdanji, čisto druga-
čen. Pojdi nekam, kjer še
nikoli nisi bil, in počni
stvari, ki jih še nikoli nisi
počel - čisto sproščeno,
Vsi smo se že igrali Indijance, viteze, Robinzone,
Grke in Rimljane. Kako igrali? Ja tako, da smo
brez zavor in razmišljanja o
organizirali dan na taboru ali vodov izlet, ki smo ga vzorcu vsakdanjika, ki ga
posvetili kakšni stari kulturi, dogodkom iz preteklo- nosiš s seboj.
sti ali kakšnim šegam in običajem, ki izvirajo iz
časov Indijancev, ali pa nam bližjih gozdovnikov.
V tem letniku revije Tabor te bodo (Maji, Azteki), Egipčani, stari Grki Kekčeve ukane, Knjiga o džungli,
na teh straneh čakale ideje, s pomočjo (bogovi), Rimljani, Kelti, križarji, Peter Pan, gozdni škrati, Briljantina
katerih boš skupaj s člani voda na sre- stari Slovani, Huni, • dogajanje vezano na kraj:
čanju, na kakšni akciji kar se da ustvar- • bližnja preteklost, dogodki, liki: planšarji na Veliki planini, ljudje z
jalen oz ustvarjalna. Skozi različne ide- Indijanci, kolonializem (sužnje- drugega planeta (Venera),
je boš razvijal(a) sposobnost vživljanja lastništvo), Robin Hood, partizani, potovanje z vesoljsko raketo, z
v nepoznano, novo okolje kreativnega izumi, balonom okoli sveta v 80 dneh,
in svobodnega razmišljanja. Skozi de- • dogajanje vezano na sedanjost, • prihodnost: vesoljci, ples
lovanje v drugačnih pogojih boš spoz- ljudstva, narodi: Črnogorci, kontinentov, zelene tabletke
naval(a) samega(samo) sebe in druge, Eskimi, Romi, • "odštekano": evolucija človeka,
različne kulture, običaje, način življe- • dogajanje vezano na sedanjost - človek na robu sveta
nja in navade. skupine, subkulture, posamezni- In da ne boste mislili, seznam se
ki: hipiji, šminkerji, mehaniki in konča tam, kjer si mi želimo.
In kakšen je lahko ta frizerke, ameriški farmerji, gverilci, V pomoč, da boš razvijal svoje ideje,
fantazijski svet? • miti in legende: kralj Matjaž, pa naj ti bo bogata literatura (obišči
• daljna preteklost - civilizacije: dedek Mraz, čarovnice knjižnico) splet Internet in seveda pri-
praljudje iz kamene dobe, Inki • zgodbe iz knjig, pravljice, filmi: hodnje številke revije Tabor.
Krearta 2002
Krearta 2002; od 10 do 12. maja 2002; za popotnice in popotnike ter starejše, vodnike,
vodje programa na taborjenju in kreativne duše. Čisto nevsakdanji odklop, ki ga potrebu-
ješ kot tvoje telo potrebuje hrano in vodo. Pridruži se nam in skupaj bomo potovali skozi
prostor in čas.
Stran 33
STROKOVNO januar 33
Zaradi izredne obstojnosti tesanega
lesa so pragovi (švelerji) za železnico še
danes obvezno ročno tesani. Posebne
Rado Malnar
ŽVN
sekire se uporabljajo za izdelavo na Slo-
venskem že skoraj pozabljenih skodel.
Velike sekire z obliko rezila kot polme-
Sekira
seca se uporabljajo za posek dreves. Ši- Sekira je osnovno orodje pionirja. Poznamo jih
roka sekira z bolj ravnim rezilom, po- v različnih velikostih in oblikah. Vsaka ima svoj
dobna zagozdi, služi za cepljenje drv. namen. Prav neverjetno koliko različnih vrst
Gasilci imajo spet svojo zanimivo izved- lahko najdemo. Z mesarico si pomagajo
bo sekire z rogom. Ta je tam zato, da si z mesarji. S tesarsko (to so tiste na eni strani
njim utirajo pot v goreče stavbe. Zani- ravne) izdelamo tesano, mnogo bolj kakovost-
mive so gozdarske sekirice, ki imajo no kot žagano ostrešje.
nasproti rezila tudi neke vrste žig za oz-
načevanje dreves. Cel kup je različnih
(univerzalnih camp) sekiric, ki imajo
poleg povečini slabega rezila še kup rav-
no takšnih pripomočkov. Še bi lahko
naštevali ... Raje se vprašajmo, kakšna
pa naj bi bila taborniška sekira? Žal, ni
univerzalnega odgovora. Ali pač? Ta-
borniki bi morali znati uporabiti pred-
nostih prav vseh sekir. Za vsako delo to-
rej pravo orodje! Veliko je tistih, ki se
moramo pogosto znajti s tistim kar pač
takrat imamo. Dinamičnost taborniš-
kih akcij nam pogosto ne dopušča pre-
našanja kupa opreme. osuši, v vlažnih se razširi – nabrekne.
Torej kakršna koli je vaša sekira za Ko naletiš na izsušen ročaj, moraš pred
taborništvo, poskrbeti morate, da bo mo. Ostrino zelo dolgo vzdržujemo s uporabo obvezno utrditi nalego sekire.
varna. V trgovini najkvalitetnejše, drago pravilno uporabo. S sekiro nikoli ne tol- Če je zibanje sekire majhno, zadostuje
orodje, bo ob slabem vzdrževanju prehi- čemo po zemlji oziroma kamenju. Re- namakanje v vodi. Ko je špranja med
tro postalo usodno. Sekira mora biti zilo ne sme zarjaveti. Rji se izogneš, če ušesom sekire in toporiščem večja, nuj-
vedno dobro nabrušena, trdno nasajena sekiro spraviš suho. Pred daljšim skla- no uporabi zagozdo. Izogni se kovinski
in varno spravljena ko je ne uporablja- diščenjem jo rahlo namastiš. Pred vno- zagozdi, ki je le rešitev v sili (železo ne
vično uporabo, je ne pozabi obrisati! 'diha', čez čas boš imel enak problem).
Kako brusimo sekiro, preberi v nasled- Najboljša je zagozda iz suhega trdega
Važno! nji številki. lesa.
Za toporišče najbolj poskrbiš, če ob- Rezilo sekiro med prenašanjem ob-
OSTRA SEKIRA JE LAŽJE delovanec pri sekanju zadeneš z rezi- vezno zavaruj. Izdelaj si usnjen tok,
OBVLADLJIVA - SE DOBRO lom in ne z ročajem. Slednje vodi do lahko tudi lesen ščitnik. Najbolj leni pa
ZAPIČI V OBDELOVANEC, zloma, poškodbe ročaja. Sekire hrani- naj jo vsaj zavijejo v debelejšo tkanino.
SKRHANA SPODLETI IN mo v prostoru, ki ima podobno vlažnost Med delom in po njem nikoli ne sme os-
kot prostor, kjer jo uporabljamo. Les je tati na mestu, kjer se z njo lahko kdo
KONČA V TVOJI NOGI!!! živa stvar! V suhih prostorih se toporišče poškoduje.
Stran 34
34 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
Človeštvo čez 1000 let?
Stephen Hawking v znanstvenem svetu brž-ko-ne velja za najpametnej-
šega danes živečega človeka. Njegove teorije so tako poglobljene, da
včasih sploh ne vemo o čem govorijo, saj so na meji doumljivega.
Najbolj znan je po svoji teoriji črnih lukenj, ki jo je opisal ne samo
znanstveno ampak tudi poljudno v svojih delih. Življenje pa mu je
zaznamovala zahrbtna bolezen in tako razvija svoje teorije nepokreten v
invalidskem vozičku s pomočjo aparata za komunikacijo.
Ali so kometi nosilci
življenja?
Znanstveniki se vedno bolj nagibajo k teoriji, da kometi
niso le uničevalci ampak so s svojimi trki v planete tudi pri-
našalci življenja. Domnevajo namreč, da komete sestavljajo
poleg prahu in ledu tudi organske snovi, ki bi bile lahko os-
nova za nastanek življenja na nekem planetu, v katerega bi v
zgodovini treščil komet. Ali so torej kometi tisti, ki so v zgodo-
vini na Zemljo prinesli življenje. Znanstveniki še do danes
Stephen Hawking, največji teoretik današnjega časa ima tudi svojo
internet stran (www.pbs.org/wnet/hawking/html/home.html) niso ugotovili kako kompleksne molekule vsebujejo kometi.
Tako je pred kratkim za časopis Daily Telegraph izjavil,
da mora človeštvo kolonizirati vesolje, sicer bo v naslednjih
1000 letih izumrlo. Pravi namreč, da biologija predstavlja ve-
liko večjo nevarnost za človeštvo, kot pa jedrska orožja. Jedr-
ska orožja namreč potrebujejo ogromne komplekse, medtem
ko za genetski inženiring potrebujemo le majhen laboratorij.
Zavedati se moramo, da ne moremo nadzorovati vsak labora-
torij na svetu. Lahko se zgodi, da po pomoti ali namenoma
ustvarimo virus, ki nas bo vse iztrebil…
Najbolj zanimiv komet ta trenutek je komet Linear, ki se bo konec
januarja 2002 najbolj približal Soncu. Po nekaterih napovedih bo viden
celo s prostimi očmi
Stran 35
STROKOVNO januar 35
ZNANE IZJAVE
Največ razpok v zakonskih
zvezah povzroča dejstvo, da
žena preveč govori in mož
premalo posluša.
(Curt GOETZ)
Morda nam bo odgovor na to vprašanje lahko podala sonda Tega dne doseže svoj maksimum tudi eden najlepših me-
Rosetta, ki bo leta 2012 prispela do kometa Wirtanen. Sonda teorskih rojev v letu. Utrinke Quadrantidov bomo lahko opa-
ima namreč ravno to nalogo - odkriti ali vsebujejo kometi do- zovali od 1. do 5. januarja. Na žalost pa bo naša opazovanja
volj in ustrezne organske snovi za nastanek življenja. motila še skoraj polna luna.
Okoli 12. januarja bo morda kakšen vešč opazovalec opa-
Zanimivosti z neba zil Merkurja, planet, ki ga je sicer kar težko opaziti. Poiščite
Jupiter je viden celo noč, saj se nahaja 1. januarja ravno ga v večerni zarji takoj po sončnem zahodu. Merkur je naj-
nasproti Soncu. Vzhaja že ob 16:16 in ga zvečer najdemo na bolj notranji planet in je Soncu navidezno vedno tako blizu,
vzhodni strani neba. Najvišje na nebu in sicer na južni strani da ga nikoli ne moremo opazovati na popolnoma temnem
neba se nahaja ob polnoči, zahaja pa šele ob 07:53 za zahod- ozadju. 15. januarja se bo Merkurju navidezno približala še
nim obzorjem. mlada Luna.
Letos se Zemlja na svoji eliptični poti Soncu najbolj pribli- Luna se bo srečala še z Marsom 19. januarja in s Satur-
ža 3. januarja ob 13:18. Na ta dan znaša razdalja 147101002 nom 24. januarja.
km.
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Zadnji krajec 6. 1. 2002 ob 4:57 1. 1. Vzhod: 7:44 1. 2. Vzhod: 7:25
Mlaj 13. 1. 2002 ob 14:31 Zahod: 16:27 Zahod: 17:07
Prvi krajec 21. 1. 2002 ob 18:49 15. 1. Vzhod: 7:40 15. 2. Vzhod: 7:05
Polna luna 28. 1. 2002 ob 23:52 Zahod: 16:43 Zahod: 17:28
Zadnji krajec 4. 2. 2002 ob 14:36
Mlaj 12. 2. 2002 ob 8:43
Stran 36
36 STROKOVNO
ORIENTACIJA Pepl
Profil terena – izdelava ideala
V dosedanjih dveh prispevkih sem opisal profil
terena in njegov pomen ter razpoložljive podatke
o oblikovitosti zemljišča v Sloveniji. Katere
podatke bi lahko uporabili za izdelavo ideala
profila na tekmovanjih in s tem organizatorju
olajšali delo?
Osnovno pravilo je, da mora biti todo, kot jo uporabljajo tekmovalci. izdelava v boljših pogojih (v primeru
ideal nekega risarsko topografskega iz- Tako se praviloma ideal krokija izdela deževja na tekmovanju) pripomoreta k
delka izdelan na osnovi enakih podat- na osnovi natančnih geodetskih meri- temu, da je ideal zanesljiv in lahko pred-
kov, ki so razpoložljivi tudi tekmoval- tev. Pri skici terena tekmovalci naj ne bi stavlja vzorčni izdelek, na osnovi kate-
cem. Če je le mogoče, pa mora biti ideal uporabljali metra, pri izdelavi ideala pa rega ocenjujemo izdelke tekmovalcev.
na osnovi enakih virov (podatkov) izde- se seveda uporabi. Tudi mnogo daljši Kako pa pri profilu terena? Ta se za
lan z natančnejšo in bolj zanesljivo me- razpoložljivi čas za izdelavo ideala in razliko od večine ostalih risarsko topo-
Stran 37
STROKOVNO januar 37
grafskih izdelkov ne izdeluje na osnovi
terenskega merjenja, temveč na osnovi
obstoječe karte. Tekmovalci torej v bis-
tvu ne izdelujejo profila realnega zem-
ljišča med določenima točkama A in B,
temveč profil zemljišča, kot ga prikazu-
je karta. Ta prikaz zemljišča je lahko
tudi napačen in ne odraža realnega sta-
nja v naravi, vendar to na izdelavo pro-
fila kot izdelka ne vpliva. Kot vir v večini
primerov uporabljamo Državno topo-
grafsko karto v merilu 1 :\'9f5 000
(DTK 25). Za izdelavo ideala tako ne
moremo uporabiti nobenega drugega
vira kot DTK 25, torej tudi nobenega iz-
med v prejšnjem prispevku naštetih di-
gitalnih modelov reliefa (višin), ki ob-
stajajo za Slovenijo. Pogojno bi lahko
uporabili DMR, ki nastaja pri izdelavi
poltonskega senčenja za novo topograf-
sko karto DTK 50, vendar bi brez obsež-
nega znanja o nastanku in namenu
tega DMR zlahka naredili napako.
Če se torej že odločimo izdelati ideal
profila terena z računalnikom, predla-
gam naslednjo pot: izsek DTK 25 skeni-
ramo tako, da imamo na izseku poleg
izbranih točk A in B tudi vsaj en cel kva-
drant koordinatne mreže. Skeniran iz-
sek pripeljemo v izbran računalniški
program, ki omogoča vnos koordinat,
in preverimo, da je merilo pravo. Raz- matičnih operacij. Zato predlagam, da pa bo najbrž bolje, da se lotite izdelave
dalja med dvema črtama pravokotne kar zaporedje točk s tiskalnikom nati- profila "na roko", pri dobri svetlobi, na
mreže mora znašati natanko 4 cm, v snete na dimenzijsko obstojen material ravni podlagi in z dovolj časa, kar bo
nasprotnem primeru moramo skeno- (folijo!) in nato z roko povežete točke v zagotovilo za dober ideal.
gram izseka povečati ali pomanjšati. črto, katero sami razberete s karte. Po- Kaj pa, če se na tekmovanju zgodi,
Poiščemo točki A in B in ju povežemo, sebej pa opozarjam, da tiskalnik pogo- da pri ocenjevanju ugotovimo, da je
nato pa zajamemo vse točke, kjer se vezni- sto nekoliko raztegne celotno sliko, po- ideal slab ali ga celo ni? Izdelava nove-
ca AB seka s plastnicami, vsaki točki pa sebej, če tiskamo na papir ali na pavs ga ideala včasih ni mogoča, ker nima-
pripišemo višino plastnice. Pri pogledu papir. mo dovolj časa in ustrezno usposoblje-
od strani dobimo zaporedje točk. Profil- Iz opisanega sledi, da izdelava idea- ne osebe, ki bi to naredila. V takšnem
na črta, ki povezuje točke, ni matema- la profila s pomočjo računalnika še primeru je namesto ocenjevanja na os-
tično določljiva, saj predstavlja človeško zdaleč ni brez problemov, zato predla- novi slabega ideala bolje s primerjavo
interpretacijo reliefa in je ni mogoče sa- gam, da se je lotite le v primeru, da do- določiti najboljši izdelek tekmovalcev
modejno izdelati s katero izmed mate- bro poznate vse omejitve in težave. Sicer in ga uporabiti kot ideal.
Stran 38
38 STROKOVNO
NARAVA Pugy
Zmajev rod
Območje delovanja: Ljubljana (OŠ Ledina, OŠ Prule, OŠ Vodmat; OŠ Toneta
Čufarja se znova vzpostavlja)
Leto ustanovitve:1951
Število aktivnih članov: cca. 100
Struktura rodu: Četa črnih tulipanov (družina MČ - 6 vodov, družina GG - 5 vo-
dov), Triglavska četa (družina MČ - 3 vodi, družina GG - 4 vodi), klub PP "KPD
Zenica", klub grč (z zelo občasnimi sestanki ali izleti)
Najbolj zagrizen član rodu:
Zagrizen je kar cel klub KPD, en član kluba pa je Miloš Likovnik, Na jami 12, 1000
Ljubljana; 041/770 421, polarni_medoŽemail.si
Simbolika imena rodu
Iz krožka Pavla Kunaverja
- Sivega volka na klasični
gimnaziji je nastala Tri-
glavska četa, iz nje pa
Zmajev rod. Ker je bil
Zmajev rod prvi rod usta-
novljen v Ljubljani, ima za
simbol zmaja, ki je tudi
simbol mesta.
Stran 39
STROKOVNO januar 39
KOSOBRIN
Bršljan
(Hedera helix)
Važno!
Bršljanovi plodovi so
strupeni!
Je grmovna ovijalka, ki se s številnimi oprijemalnimi ko-
reninami vzpenja po tleh in drevju. Kmetje ga ponekod uni- Učinkovine
čujejo, ker mislijo, da zažira gozdno drevje, vendar bršljan s
temi koreninami na drevesu ne srka hrane ali vode, kot to Bršljanovi listi vsebujejo saponine, glikozide, organske
počne bela omela s svojimi sesalnimi koreninami. Drevo je kisline in najrazličnejše mineralne snovi.
bršljanu samo opora, po kateri se vzpenja proti svetlobi. Listi
so usnjati in vedno zeleni. Mladi so dlakavi, pozneje pa so
Uporabnost
goli, zgoraj bleščeče temno zeleni, spodaj pa svetlo zeleni.
Spodnji listi so trokrpi ali peterokrpi, zgornji pa so lahko jaj- Zdravi kašelj, bronhitis, oslovski kašelj in astmo.
časti ali suličasti ter celorobi in manj usnjati. Neznatni zelen-
kasto rumeni cvetovi so združeni v kobuljasto socvetje. Iz njih
se razvijejo kot grah debeli plodovi, ki dozorevajo pozimi. Zre-
li plodovi so temno modri, včasih skoraj črni in so STRUPENI.
Recepti
Cvete od avgusta do novembra. Bršljan je zelo pogosta ovijal-
ka, ki jo najdemo na drevesih in starih zidovih, v nekaterih
Čaj iz bršljanovih listov
gozdovih pa tudi po tleh. Bršljanove liste nabiramo vse leto, Žlico posušenih bršljanovih listov prelijemo z dvema sko-
vendar imajo največ učinkovin tik pred cvetenjem. Nabrane delicama vrele vode, po 15 minutah precedimo. Čaj sladka-
liste moramo previdno in počasi posušiti na zraku. mo z medom. Pomaga otrokom, ki kašljajo.
NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR
IME IN PRIIMEK: ______________________________________________
ROD: _______________________________________________________
ULICA: ______________________________________________________
POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: ____________________________________
NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
Stran 40
40 STROKOVNO
MEDNARODNE STRANI
Dragi moji!
Ste se že spočili od novoletnega rajanja? Ste si že zapisali vse
dobre novoletne sklepe? Ker vem, da ste med bralci teh strani v
glavnem le hard-core popotniki, verjamem, da že napeto iščete,
kam bi se dali poleti. Tu je nekaj predlogov, eden je celo pomla-
danski. Zraven pa še utrinek z lanskega zleta nemških skavtov.
Nina
ključna ceremonija in olimpijske igre nekje v sredini. Vseka-
Mednarodni festival skavtskega filma
kor udeležencem (12 let in starejši) med 24. in 31. julijem ne
V začetku aprila, natančneje 6. in 7. aprila, francoski bo dolgčas. V ceni tabora 140 EUR je všteta tudi hrana.
skavti organizirajo Mednarodni festival skavtskih filmov. V Taborniki, rojeni leta 1984 in starejši, so dobrodošli kot
Pays de Montbéliard si lahko ogledate predstavitve filmov, ki člani prostovoljnega osebja. Tabornina je enaka kot za udele-
so jih posneli skavti, stari med 12 in 14 let, podelitev nagrad žence. Izbirate lahko med naslednjimi področji dela: pomoč
… Prireditev je namenjena 180 udeležencem, udeležba pa pri programu, priprava ceremonij, administracija, pomoč
stane 100 FF na skupino oziroma 50 FF na osebo. Več infor- mednarodnim udeležencem, priprava tabornega časopisa,
macij z dobrim znanjem francoščine najdete na www.scouts- tehnična podpora, varnost, prehrana, taborni vrtec.
france.fr ali pa pišete g. Françoisu Jouffroyu, Animateur Kaj še čakate? Dvignite sidra in odjadrajte novim dogo-
Départemental, 43 Faubourg de Besançon, F – 25200 divščinam naproti!
Montbéliard, Francija. Ima pa seveda tudi e-naslov: toti ca-
totiŽca- Več informacij najdete na www.satahanka.com in
ramail.com
ramail.com. www.partio.fi/english
www.partio.fi/english.
Nepozabno poletje na Finskem Rex 10
Finski skavti vabijo na 10. Mozambiški skavti, Liga dos Escuteiros de Moçambique,
mednarodni tabor pomorskih so na WOSM-ovi strani objavili kratek opis svojega poletnega
skavtov. Pričakujejo, da se bo tabora Rex 10. Med 19. in 25. junijem bodo na otoku Xefina v
več kot 1.500 finskih in tujih zalivu Maputo organizirali nepozaben tabor, kjer se boste
skavtov udeležilo tabora na peš- lahko udeležili jadranja, ribolova, spoznavali življenje na
čenih plažah Syndalena v Han- morju in pomagali skupnosti. Za 100 USD imate zagotovlje-
ku, najjužnejšem delu Finske. no tudi hrano. Več informacij dobite na scout ze-
scoutŽze-
Za vse slovenske tabornike, ki ste bra.uem.mz
bra.uem.mz.
pomorski skavti po duši (če že po
programu in imenu ne morete Jurtown
biti), je udeležba obvezna!
Teme tabora so izleti in raziskovanja, namen pa je, jadra-
ti z različnimi jadrnicami in se naučiti pomorskega življenja
in spretnosti, predvsem pa v vsem tem uživati. Na poti na ta-
bor lahko vodi preučujejo stanje Baltskega morja, saj bo po-
memben del programa tudi skupni projekt finskih skavtov in Verband Christlicher Pfadfinderinnen und Pfadfinder
Finskega pomorskega inštituta, imenovan Nodu. (VCP – Zveza katoliških skavtov) iz Nemčije vabi na svoj zlet,
Seveda pa ne bosta manjkali niti zabavni začetna in za- ki ga prireja med 27. julijem in 5. avgustom v Rehavu na se-
Stran 41
STROKOVNO januar 41
postati hoče mesto svojih prebivalcev. V času tabora bo mesto
dobivalo svojo novo podobo s pomočjo njegovih prebivalcev –
udeležencev tabora. Sami se bodo morali odločiti, kako bodo
živeli skupaj.
Program bo nudil številne vsebine in aktivnosti, povezane
z življenjem v mestu, kar bo zagotovo zanimivo za vse udele-
žence (12 let in starejši). Rok za zadnjo prijavo (s plačilom
tabornine) je za mednarodne udeležence 30. april, za med-
verovzhodu Bavarske. Tema tabora je "Jurtown – it’s (y)our narodno osebje pa 15. marec 2002. Cena tabora za udeležen-
town". Jurtown je kombinacija besed “Jurte”, večje verzije ti- ce je 165 EUR. Tudi če vas Jurtown ne zanima, ne spreglejte
pičnega nemškega črnega šotora (zagotovo jih vsaj na videz njihove domače strani in res zanimive idejne zasnove tabora!
poznate), in seveda besede “town”. Jurtown predstavlja izziv: Vse to in še več na www.jurtown.de
www.jurtown.de.
Globalis 2001
Lani so nemški taborniki (BdP oz. Zveza nemških ta- Ker živimo v časih, ko človek vedno išče nove poti, se tu pa
bornikov - tisti v temnomodrih krojih) imeli zlet v Wester- tam pojavi kakšen eksperiment z novo barvo šotora, kot
nohu, ki leži v severovzhodnem delu dežele Rheinland- npr. bordo rdeča ali lila. Poleg tega so vsi brez dna. Kljub
Pfalz oz. približno 100 km od Frankfurta. Na zlet je prišlo vsem tem pomislekom, ki sem jih sprva imela, sem se v ta-
5000 nadobudnih tabornikov, ki niso bili samo nemške na- kem šotoru odlično počutila in bila presenečena, da ob dež-
rodnosti, sodelovalo je še 36 drugih držav, prišli so celo ta- ju moja spalna vreča ni bila mokra.
borniki iz daljne Japonske. Druga posebnost nemškega zleta, ki je ne najdemo na
Tema Globalisa je bila Skrivnost 13 pečatov, ki so jih nobenem drugem jamboreeju (vsaj jaz je do sedaj še nisem
morali udeleženci v desetih dneh odpreti. Kako? Vsak pod- zasledila), so gromozanski, iz večih sestavljeni šotori, ki so
tabor je moral pokazati en način, kako izboljšati svet. Ude- nekakšni "Cafeji". Vsak podtabor zgradi svoj "Cafe", ki je
leženci so se tako nahajali v vlogi raziskovalcev, ki so od- odprt preko dneva ter vsak drugi dan ponoči, ko se toči tudi
krivali nove poti do rešitve sveta, ki naj bi mu grozila kata- pivo. V njih je možno kaj prigrizniti, v nekaterih celo jesti
strofa. Zato so se vsak dan zbrali na osrednjem prostoru, večerjo, kot npr. pečene postrvi. Mjam! Kot sem že omenila,
kjer so najprej dobili nov košček zgodbe, nato pa so pred- so to gromozanske strukture šotorov (so res visoki), tako da
stavili svoje zamisli. Včasih jim je uspelo, včasih ne, a na ima vsak šotor del, v katerem gori ogenj, ki se nahaja na
koncu so vendarle odprli gromozansko knjigo, kjer je bila posebnem"pladnju", na verigi visi na sušicah. Okoli ognja
zapisana skrivnost, ki bo rešila svet. so razprostrte mehke preproge, ali pa kocke sena, prekrite s
Obstajajo trije osnovni tipi nemških šotorov. Najmanj- kožami. Zraven spada seveda še kitara in vzdušje je tu. Res
ši, ki jih uporabljajo za spanje in v katerih spi običajno 4-5 prikupno in predvsem domače vzdušje. Cafeji so tako vedno
ljudi, se imenujejo "Kohte", veliki, cirkuškim podobni šo- polni, včasih celo še prepolni, čemur pa se ni čuditi ob tako
tori, se imenujejo "Jurte", srednji pa "Kakukajo", kar po- dobrem vzdušju, hrani in pijači. Prirejajo tudi literarne in
meni "Niti Kohte niti Jurte". Šotori so prostorni, postaviti druge večere. Zabava se tako nadaljuje pozno v noč. Pri tem
jih je treba s pomočjo 2 ali 3 sušic, kar je sila nepraktično. je potrebno še omeniti, da mlajšim od 16 let po deseti uri
So črni, kar poleti pomeni neznansko vročino in temač- zvečer vstop ni dovoljen in da kljub pijači nihče ne pogleda
nost. Vendar, tradicija je tradicija in zato sploh ne razmiš- pregloboko v kozarec, zunaj Cafejev pa vlada mir.
ljajo o drugi barvi. Obstaja pa svetla izjema, rod iz Wolfs- DAaša, RSV
burga uporablja bele šotore, vendar jih zato vsi "zmerjajo".
Stran 42
42 RAZVEDRILO
POPOTOVANJA Tadeja Milivojevič Nemanič
Za potovanje potrebuješ sanje
in malo denarja
Potovanje se začne že veliko prej preden odpotuješ. Najprej o
tem le sanjaš, nato dobiš željo in šele nazadnje se dejansko
odločiš. Ko sva s Tjažem imela za seboj nekaj krajših potovanj
po Evropi in se je najin študij bližal koncu, sva vedno resneje
razmišljala o daljši poti. In za novo leto se mi je porodila drzna
ideja: kaj pa če bi šla okoli sveta?! Ideja je bila tako nora in na
prvi pogled tako neizvedljiva, da je niti sama nisem jemala
preveč resno.
Zaradi gospodarske krize sva v Indoneziji včasih s seboj nosila tudi 5 Če nikdar ne sanjaš o daljnih krajih, se boš težko odločil za potovanje.
centimetrske šope bankovcev.
Nato sem čez dva meseca diplomi- kje naletela na odkrito nasprotovanje, Deset dni po Tjaževem zagovoru di-
rala. Na računu sem imela nekaj tisoč na strah in nerazumevanje, bi naju to plome sva odpotovala in se čez leto in
mark, honorarno sem delala in o redni lahko odvrnilo. Tako pa se je od povsod nekaj dni vrnila.
službi niti slišati nisem hotela. Tjaž je slišal le nejeveren smeh. In sva si rekla: Ja, res je, da za potovanje potrebuješ
bil še sredi diplomskega dela. Tudi on je pa poskusiva, mogoče bo pa šlo! Tri me- denar, vendar vse skupaj ni nujno tako
imel nekaj tisoč mark in željo po poto- sece sva porabila, da sva uredila vse po-
vanju, po nečem novem in vznemirlji- trebno: izbrala pot, uredila vizume, za-
vem.
Ko sva idejo omenila doma, so se
varovanja in dokumente, nakupila
manjkajočo opremo in si našla prevoz
POMEMBNO
nama samo smejali. Ista reakcija je bila do Amsterdama, od koder sva imela
• denar, potovalni čeki
med prijatelji. Nihče naju ni jemal re- prvo letalo.
sno. Mogoče je bilo to še najbolje. Če bi
in/ali kreditna kartica
Stran 43
RAZVEDRILO januar 43
čuna v pooblaščenih poslovalnicah na-
Vroče, soparno jutro na
NAMIG domestijo z novimi. Je pa res, da je me- Baliju. V denarnicah
njalno razmerje za čeke običajno malo imava le še nekaj deset
• ne pozabi na skrito slabše kot za gotovino (obstajajo tudi tisoč rupij. Na ulici
rezervo! izjeme npr. Kitajska). Pomisli tudi o zaustaviva prodajalca
• fotokopiraj potovalne pridobitvi kreditne kartice. Iz varnost- vroče juhe in si privoščiva
čeke in kreditno
nih razlogov potovalne čeke in kreditno okusen, a za naše
kartico skopiraj. Jaz osebno vedno nare- razmere malce nenava-
kartico dim dve kopiji. Eno imam spravljeno
den zajtrk. Hodiva po
nekje v nahrbtniku, drugo pa za vsak
drago, kot si predstavljajo nekateri. slučaj pustim pri starših.
glavni ulici in preučujeva
Lahko porabiš izredno veliko denarja V razvitem svetu čeke in kartice tečaje pri "money
ali pa prideš skozi tudi z presenetljivo sprejemajo povsod, v nerazvitem pa vsaj changerjih". Ti se občut-
majhnim stroškom. Več denarcev ti si- v velikih mestih in večini boljših hote- no razlikujejo; tisto jutro
cer omogoči bolj lagodno potovanje, lov pa tudi v dražjih restavracijah in tr- nihajo od 8.500 do
vendar je lahko z malo denarja potova- govinah. S kartico pa lahko v dražjih 10.000 Rp za en dolar,
nje veliko zanimivejše. deželah opraviš skoraj vsak nakup. Vča- ameriški seveda. Zame-
Količina porabljenega denarja je sih jo je problem le dobiti. Če si premlad njati nameravava le 10
odvisna od države, ki jo želiš spoznati. in brez rednih dohodkov in ti starši zau-
pajo, lahko zaprosiš za družinsko kre-
USD, kar naj bi po najbolj
Na splošno so cene v razvitih državah
vsaj nekajkrat višje kot v nerazvitih. Pa ditno kartico.
ugodnem tečaju zneslo
tudi v sami državi cene nihajo. Prestol- Za najbolj črn scenarij imej s seboj 100.000 Rp. Vendar nama
nice in turistični kraji so dražji; to se še tudi rezervo. Jaz imam v skritem žepku dekle odšteje le 85.000.
najbolj pozna pri prenočiščih in pre- na zavihku hlač vedno spravljenih dva- Kako, vzrojiva, saj si
hrani. krat po 10 USD in že nekajkrat se je zgo- rekla, da nimate provizi-
Pri načrtovanju potovanja se moraš dilo, da mi je to olajšalo pot. je! Saj je nimamo,
ozirati predvsem na čas in denar. Za zatrjuje. Ampak midva
orientacijo, kako draga je država, ti lah- sva ti dala 10 USD. Ja, to
ko služijo predvideni stroški na dan, ki
znese 85.000, nama še
jih dobiš v vodičih (npr. Lonely Planet).
Odločiti se boš moral, koliko denarja in
enkrat razloži in pri tem
v kakšni obliki boš vzel na pot. Lahko pokaže na malo šolsko
vzameš gotovino: če greš ven iz Evrope, tablo, na kateri je s kredo
je najbolj priporočljivo vzeti ameriške napisan tečaj. In to tečaj
dolarje, saj le-te najraje vidijo. Včasih je za nominacije: bankovec
pomembno, v kako velikih bankovcih je za 100 USD zamenjaš v
denar. Lahko se zgodi, da bo menjalno razmerju 1:10.000,
razmerje za velike nominacije večje. Ni bankovec za 10 USD za
pa priporočljivo nositi s seboj preveč go-
tovine.
1:8.500, za en dolarski
Veliko varneje je potovati s potoval-
bankovec pa dobiš le
nimi čeki, saj ti jih v primeru kraje ali Kadar ti izpraznijo denarnico, skrita rezerva
6.500 Rp.
izgube ob predložitvi originalnega ra- še kako prav pride.
Stran 44 44 RAZVEDRILO TRENUTKI Polet galeba Sam ni vedel, kako se je znašel on, mehka, bela, topla kepica na lese- verjel. Krila imam, se je zavedel in zamahnil, zakrilil in padel nem krovu barkače. Prekrižal je, kot bi bili zlomljeni, svoji roki zadaj nazaj na palubo, polomljena. Leti, mu je pihal na dušo glas na hrbtu in se z njima dotaknil tal za oporo. divjine. Leti, leti, leti je slišal in čutil, kako je lažji, lažji. 'Le- Staremu mornarju je zaigralo srce, ko ga je zagledal tam. 'Ogromno tim', je vrisknil in čofnil v vodo ob pogledu na žalostnega zakladov imam, vse je tvoje', mu je rekel starec: 'Kaj bi rad?'. On je mornarja. Misel na letenje ga je ljubeče bodrila in mu vlivala žalostno gledal, topo naprej. Ni mu bilo do zakladov, čeprav je vedno novih moči, da je spet mahal in mahal, galeb sem, se je raz- hrepenel po njih. Težke roke so mu padle na tla. Zamižal je. veselil, galeb sem in je letel. Sanjal je o velikih prostranstvih brez mej, o globinah brez dna. Krila S pogledom je objel barko in mornarja na poti v neskončna imaš, se je zbudil v njem klic divjine. Krila imam, si je ponovil, da bi si prostranstva. Luna
Stran 45
RAZVEDRILO januar 45
JEŽKOV KOTIČEK
Butec in butec po slovensko
"Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji
pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža,
ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlakuže stoje
koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nad-
stropja, takim hišam pravijo graščine. Ime je
vasi Butale."
Tiste, ki željno pričakujete mojo misel o Harryju Potterju,
bo tale izbor "iz naftalina" žal še enkrat grenko razočaral. Če
pa bo vaša radovednost premagala vaše predsodke, obljub-
ljam veliko smeha in zabave.
Vemo, da so! Slišali smo že zanje. Toda .. Kdo vendar ti
Butalci so, kje živijo, kaj počno, kaj tare njih in koga tarejo
oni? Skoraj vse o njih nam zaupa Fran Milčinski
Milčinski. Zdi se da
Butalci, odkar so rešili težave s soljo, v potu svojih obrazov iz-
datno razširili cerkev in se podali v lov za strašnim Cefizljem
– to nemara že veste, živijo mirno in spokojno. Motite se, po-
šteno se motite!
Vzemite si prosim urico časa in preberite slabe tri ducate
čisto kratkih, a sila duhovitih zgodbic, ki jih je Fran Milčinski
napisal že davnega leta 1917. Če se starejših slovenskih lite-
rarnih del kot po pravilu ogibate zaradi temačnih vsebin raz-
tegnjenih na nekaj sto straneh, je tale knjižica pravo nasprot-
je. Kratko in sladko! Takšnega humorja, preprostega, ljudske-
ga, po vrhu še slovenskega, pa še ne. Morda se bo komu zazde-
lo, da je prestar za takšne zadeve, da je to stvar za male otroke.
Odgovor: "Upam, dragi bralec, da nikoli ne boš prodal svojega
iskrenega smeha ter kančka otroka v sebi, potem pa se tako iz-
govarjal na svoja leta!"
In ko bodo vaši medvedki in vaše čebelice izvedeli vse o
Butalcih, jim preberite še prigode Skavta Petra. Fran Milčin-
ski je zakon!
"In so v teku let Butale pretesne postale za vse Butalce in
je bil mlajši rod korajžen in šel pogledat po svetu in so se ne-
kateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je prišlo
celo do morja in so si tam postavili ognjišča. Ostali pa so, kar
Jež svetuje, vi preberete: so bili."
Fran Milčinski, Butalci Kar ozrite se, uzrli jih boste!
Stran 46
46 RAZVEDRILO
Z ZNANJEM DO ODGOVORA
Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravil-
1 2 3 4
nim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem.
Pravilna rešitev je povezana s prehodom v novo leto.
5 6 7 8 1. Kdo je na podregijski delavnici nosil poljsko rudarsko kapo?
S – Avstrijca, I – Poljaka, K – Čeha.
2. Letošnja fotoorientacija je bila letos: Z – tretjič, R – četrtič,
O – osmič.
8 7 3. V Miklavžu so v tednu vseživljenjskega učenja pripravili
promocijo taborništva, ljudi pa so pritegnili z: T – močnim vi-
nom, A – mladim vinom, E – pečenimi kostanji.
4. Kandersteg je: Č – edinstven skavtski center, J – italijansko
smučišče, K – poljski vadbeni center.
STRIC VOLK 5. ŠTAM čaga je namenjena: Č – ljubljanskim študentom, ki
živijo v Mariboru, P – mariborskim študentom s Primorske, N –
tabornikom, ki študirajo v Mariboru.
Tako sem se nažrl med temi prazniki, da bi jim 6. Dobrovoljci protestirajo zaradi: O – izselitve, ki jim grozi
skoraj moral reči kar polniki. Pa šalo na stran. zaradi samovoljne občine, I – ker jim primanjkuje novih članov,
Veliko leto je pred nami. Če že ne zaradi vseh C – ker so nezadovoljni z ZTS.
srečanj, tekmovanj, posvetov in seminarjev, pa 7. Katero ime bi morala sprva nositi valuta evro? 8 – aku, 2 –
zagotovo zaradi drugega zleta slovenskih ta- eku, 4 – emu.
bornikov v samostojni Sloveniji. Prav rad bi 8. Kdaj občutimo najnižjo temperaturo? 6 – ko je temperatu-
vam zaupal kaj novosti, a zaenkrat vem le to, da ra 10 stopinj nad ničlo in piha veter 10 km/h, 0 – ko je tempera-
se bo zgodil. In da bo vražje dober, če gre verjeti tura 11 stopinj nad ničlo in piha veter 54 km/h, 8 – ko je tempera-
pripravljalcem. Pa še o malo bolj drznem pro- tura 5 stopinj, veter pa piha s 5 km/h.
jektu bi vam rad kaj prišepnil, a žal prav nič ne
vem, kaj se kuha v loncu s kandidaturo za sve-
tovni skavtski zlet. V gozdu se je nekaj že šušlja-
12:
REŠITEV IZ ŠTEVILKE
lo, potem pa je vse potihnilo. Bojda bi morale
živali vseh vrst in porekel skupaj stopiti in pa-
PLAMEN LUČI MIRU
metne besede reči, da bi se kaj premaknilo. A
počakajmo, najprej izpeljimo stvar na domačem Rešitve so: ___________________________
dvorišču, potem pa jo samo ponovimo, le da
NAGRADNI KUPON - 01
_____________________________________
LIEBER
takrat 100-krat večjo. Penzion-restavracija
_____________________________________
Dokler česa ne izvem, da bi vam lahko zaupal, Srednje Gameljne 32e
držite pesti. Mogoče pa nam uspe. _____________________________________
_____________________________________
Vaš stric Volk _____________________________________
Reševalec: ____________________________
_____________________________________
_____________________________________
Stran 47
RAZVEDRILO januar 47
NAGRADNA KRIŽANKA
NAŠA OKROGLO
SESTAVIL NAŠ MEDIJSKI PUSTOLOVKA NEKDANJA ORODJE ANDREJA SAMODEJNI GROBO ŠPORTNO HRVAŠKI
F.KALAN VODITELJ PEVKA KOSCEV MAKOTER STROJ DOMAČE ORODJE ZA PEVEC
(METKA) SUKNO METANJE VITASOVIČ
PUSTNI
SPREVOD
MASK
PREVOZNO
SREDSTVO
VEČJE MESTO
HRVAŠKI V ŠVICI OZEK PAS AURA
SKLADATELJ SULTANOV TKANINE (OBLIKA
(IVAN) DVOR PISAVE)
KOZAŠKI BIČ Z
TRGOVINSKI JERMENI
IZTRŽEK
X
OČKA, ATEK MAJHEN SLU-
OLIVER REKA, KI TEČE KRIŽ S ZAST PLAZILEC
TWIST SKOZI PARIZ AMERIŠKA PODOBO PESNICA
KUKAVICA KRISTUSA ŠKERL
PIRAT TRGOVEC S
STARO KRAMO
RASTLINA ZA
PULJSKA SAJENJE
ZNAMENITOST
ARISTOTEL
MUSLIM. ŽEN-
MEJNA SKO OBLAČILO AMERIŠKI BODEČ
ČRTA KONJSKA VESOLJSKI PLEVEL
KRMA CENTER
NAŠ MINISTER MODEL
ZDA NEIMENOVANA (ANTON) VOZILA FIAT
(ORIG.) OSEBA
NERESNICA HLOD
PEVEC ŠAMPION
NUŠA DRAGOJEVIČ
TOME OSEBNI PLANINSKO
DOHODEK DRUŠTVO
PRAVOSL. NEPRAVILNI
VERSKA KROG
PODOBA
NAŠA VOJAK
KIPARKA
(DRAGICA)
Nagrajenci in nagradni razpis številka 01
Pravilno izpolnjen kupon št. 10 je poslalo 21 bralcev podjetja JAZON pa dobi Tadej Franko iz Šentjerneja.
TABORA, pravilne rešitve so: ROT, KRASOTA, TRASIRKA, Čestitamo!
AVANTURA in ANAS.
Nagrajenci so: Flo&Boy, d.o.o. je obdaril Nino Arnuš Nagradne kupone št. 1 pošljite najpozneje do 25.
iz Domžal, DROGINO nagrado je prejel Marko Rems iz januarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000
Novega mesta, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo za Ljubljana. Obvezno na dopisnici.
rojstni dan šel Damijan Gašparič iz Ljubljane, nagrado
Stran 48 GOZDNA ŠOLA ZTS VAS PRIČAKUJE
Sorodne izdaje
