Revija Tabor 2003/11
Čakanje na spremembe 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
12 AKTUALNO
razvijala v deželah tretjega sveta. Kaj to pomeni za Srce?
Kaj bo z mano storila tretja, Ugandčanka, pa še ne
Za Srce verjetno niti ne toliko, ogromno pa bi utegnilo
vem … Rečem lahko le to, da si težko predstav- pomeniti za naše skavtske programe in za prihodnost bufuš-
ljam, da bi še kdaj živel v Sloveniji. kih osnovnošolcev. Vrhovi ZTS so pokazali razumevanje za
naše početje, to je odlično, zdaj pa moramo na obeh celinah
mi povedali za ugandskega profesorja, ki sem ga potem šel pljuniti v roke. Na obzorju je nekaj, kar ne bo le približalo
poiskat - in našel samega sebe. Kaj bo z mano storila tretja, Zveze drugim zahodnim skavtskim organizacijam, ampak
Ugandčanka, pa še ne vem … Rečem lahko le to, da si težko zna s svojo svežino privleči precej mednarodne pozornosti. Ni
predstavljam, da bi še kdaj živel v Sloveniji. mi znano, da bi kjer drugje skušali skavtskim pristopom dati
V deželi na povprečni nadmorski višini 2000 metrov, več- tako pomembno, skoraj osrednjo vlogo v prizadevanjih za
ni jeseni, med bananovci in gorilami ti verjetno tabor- razvoj Afrike.
niško znanje prav pride. Kako je biti Slovenec v Ugandi? Sredi novembra v Ugando odhaja slovenska prostovoljka
Boš zmeraj prišlek? Dunja iz Kranja. Kako se lahko tudi slovenski tabornik
Zmeraj bom prišlek. Tudi v Sloveniji sem bil "prišlek", vključi in pripomore k rasti Srca?
čudak, oseba z nenavadnimi potrebami in cilji. Tak status je Do svojega odhoda Dunja zbira prispevke za naše Na-
osvobajajoč, lahko si, kar si. Kar me najbolj opredeljuje, je smehe in zraven so kajpak lepo vabljeni tudi vodi ter posa-
močna potreba po tem, da ne bi imel. Manj kot imam, bolj mezni taborniki in tabornice. No, bolj pomembno je, da Du-
preprosto ko je moje življenje, bolj srečen sem. nja prihaja, da bi nadomestila Jetko, malo pozneje pa pride
Taborniško ozadje mi pride prav v mnogih pogledih. Irma namesto Jaka. S koncem leta bomo tako brez taborniš-
Gradim s tem, kar je na voljo v okolju, ne tarnam za tem, če- kih prostovoljcev in bi rabili nove junake, da prevzamejo
sar ne morem dobiti. Odlično se počutim, kadar je treba im- skavtsko krmilo. Stanovali bodo v Srcu, mi jim bomo nudili
provizirati. Organizacijske izkušnje, pridobljene v ZTS, so go- vso podporo in tudi kakšno dodatno delo, toda glavna naloga
tovo moja močna točka. In tako naprej. Če pa vprašanje cilja bo razvijati bufuške tabornike v sklopu Edirisinih dejavnosti
na vozle in kurjenje ognjev, potem moram opozoriti, da to ni in začeti skavtski center. Naslednje poletje bi tam že radi go-
neka neukročena divjina, ki se je še ni dotaknila "civilizaci- stili kako mednarodno skupino.
ja".
Približno sto let pred tvojim rojstvom se je angleški razi-
skovalec Stanley napotil k Viktorijinem jezeru in poslal v
svet informacije o črni deželi gora in jezer. Nato se je
zgodil britanski kolonializem Ugande in njena osvobodi-
tev leta 1962. Danes je 52% otrok nad 15 let nepismenih,
ob slabem gospodarskem razvoju in preživeti diktaturi
pa so še vedno zaljubljeni v Stanleyev beli zahod in Pep-
sicolo. Ali Srcu uspeva odpirati okna in vračati samoza-
vest ljudstvu, ki so mu odvzeli način življenja in kulturo?
Kaj nam bo uspelo s Srcem in Ediriso na področju kultu-
re in samozavesti, bomo videli šele po desetletjih dela. To niso
preproste in hitro dosegljive reči. Drugače pa Ugandi ne gre
tako slabo, kot bi se lahko sklepalo po določenih statistikah.
Že skoraj dvajset let je bolj ali manj stabilna, gospodarstvo Matjaž uči skavte z mestne srednje šole med njihovim taborom na
Bufuki
precej hitro raste, marsikaj pa je bilo tudi narejeno na po-
dročju izobraževanja.
V naslednji številki bomo predstavili
Starešinstvo ZTS je aprila 2003 sprejelo sklep o soglaša-
Matjaža Švegelj - Jetko , slovenskega
nju z namero, da tudi ZTS v okviru svojega programa in
prostovoljca v Srcu.
finančnega načrta pristopi k projektom, ki bi jih lahko
AKTUALNO november 13
WOSM
Jacques Moreillon
odhaja v skavtski pokoj
Imenovan nov Generalni sekretar
WOSM-a
Dr. Eduardo Missoni bo novi Generalni sekretar Svetovne
organizacije skavtskega gibanja (WOSM). Novico je konec
oktobra javnosti sporočila Dr. Marie-Louise Correa, predsed-
nica Svetovnega skavtskega komiteja.
Dr. Eduardo Missoni, 49 letni itali- razvojni management in globalne stra-
jan, je pridobil največ zaupanja med 81 tegije za zdravje.
nacionalnimi skavtskimi organizacija- "Verjamem v to, kako Skavtstvo
mi, ki so bile izbrane za sodelovanje pri vpliva na mladega človeka in kako lah-
izbiranju generalnega sekretarja. ko skavti pomagajo razvoju družbe.
Svojo skavtsko prisego je dal leta Imamo neizmeren potencial, da posta-
1965 v italijanski katoliški skavtski or- nemo še učinkovitejši; ob tem sem
ganizaciji (AGESCI), kasneje postal vznemirjen, ker bom imel priložnost
zdravnik za tropsko medicino in začel pomagati pri upravljanju organizacije,
svojo kariero kot prostovoljni zdravnik ki ji ni enake na svetu in ki ima doka-
v Nikaragvi. Sodeloval je v številnih zane sposobnosti, da ga napravi še bolj-
"Verjamem v to, da vladnih programih za zagotavljanje šega," je po imenovanju dejal dr. Mis-
Skavtstvo vpliva na zdravja po svetu, predvsem v Latinski soni.
mladega človeka in da Ameriki in Subsaharski Afriki, službo- Dr. Jacques Moreillon tako po 15.
lahko skavti pomagajo pri val v UNICEFu in Svetovni zdravstveni letih 1. aprila 2004 odhaja z mesta ge-
razvoju družbe. " organizaciji. Danes je profesor na pre- neralnega sekretarja 28 milijonske sve-
stižni univerzi v Milanu, kjer poučuje tovne skavtske bratovščine.

