Revija Tabor 2003/11
Čakanje na spremembe 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
42 RAZVEDRILO
POPOTOVANJA Meti Buh, RaR
Damijan Gašparič - Dumy, RTT
MADAGASKAR - Rdeči otok
Ko-kokoooo! Razburjene kokoške pod mojim sedežem me zbudijo iz kratkega spanca. Vlak je
še za odtenek bolj poln, čeprav se je že prej zdelo neverjetno, da lahko v en sam vagon spraviš
toliko ljudi, živali in banan. Dva bela tujca - Dumy in jaz - uživava v pestri družbi v drugem
razredu. Edina belca sva in oči so nenehno uprte v naju. Kdor vpraša, odkod prihajava, ob
besedi “Slovenija” ponavadi modro prikima.
Najbrž se je spet kaj pokvarilo, saj stojimo že več kot dve uri. A čas na Madagaskarju teče
počasi in to nikogar ne moti. Čeprav smo za 150 km potrebovali 12 ur, smo veseli, da smo še
vedno tu in da lična parna lokomotiva našega vagona ni pozabila kje na poti, kot se včasih
zgodi.
ljenja na tem otoku, saj je naše ministrstvo za kmetijstvo po-
stavilo kmetijski izobraževalni center v bližnji Matangi.
Gobavska vas v Farafangani je zidana in lepo urejena.
Malgaški kirurgi uspešno zdravijo to bakterijsko bolezen in
jo počasi izkoreninjajo. Problem, ki ostaja, je izobraziti ljudi
in najti tiste, ki trpijo za gobavostjo. Za mnoge družine je
imeti gobavca še vedno sramotno in ga skrivajo doma, na-
mesto da bi ga poslali na zdravljenje. Tem počasi razpadajo
najprej hladnejši deli telesa (nos, prsti), kasneje pa se še raz-
širi. K sreči je bolezen izredno težko nalezljiva in zahteva za
razvoj zelo slabo higieno, tako da ni strahu, da bi “skočila”
nate. Čevljar Geronim dela čevlje za ljudi, ki jim je gobavost
vzela prste ali del podplata. Prijazno zašije tudi moje razpad-
le tevice in v francoščini zaželi srečno pot naprej.
Pot je res še dolga in okvirni plan čisto preoptimistično
postavljen za en mesec časa. Nekaj dni pri stricu na vzhodni
obali, nato potapljanje na zahodni obali in za tem s kolesi
proti severu … A v resnici Madagaskar sploh ni tako majhen
Ime “Rdeči otok” je Madagaskar dobil po barvi zemlje.
Za nama je že obisk pri mojem starem stricu Frenku, ki
kot misijonar že 35 let dela v gobavski vasi v Farafangani in
se kljub starosti in številnim prebolelim malarijam dobro dr-
ži. V revni državi za mnoge bolnice in šole skrbi katoliška cer-
kev ob pomoči donatorjev iz Francije, Kanade in številnih
drugih držav. Tudi Slovenci smo prispevali k izboljšanju živ- Riževa polja.
RAZVEDRILO november 43
kot na zemljevidu, še bolj pa k času za transport prispeva
cestna infrastruktura. Tridesetkrat večja država od Slovenije Mimogrede:
ima 2000 km asfalta. Približno tako je torej, kot da bi bil edi-
ni slovenski asfalt od Ljubljane do Novega mesta. Rašičani na čajanki zbiramo antibiotike,
ki neporabljeni čakajo v domačih
predalih. Skupaj z denarjem, ki ostane
od Lučke miru, jih pošljemo na Madaga-
skar. Če želite, se lahko pridružite tej
mali humanitarni akciji.
Láfu - drago; láfu, láfu - precej drago; láfu be - zelo drago
Za dodatno pestrost potovanja je poskrbela zaostrena po-
litična situacija v državi. Prve demonstracije so se začele dva
dni pred najinim prihodom. Vzrok so bile volitve, na katerih
je stari predsednik Ratsiraka ponaredil končni izzid. Ratsira-
ka je kot tipičen predsednik tretjega sveta zadnjih trideset let
pretakal denar iz mednarodne pomoči predvsem v svojo vilo.
Ekonomsko stanje države je zato v 43 letih, odkar Madaga-
skar ni več kolonija Francije, vedno bolj pešalo in pahnilo dr-
žavo med deset najbolj revnih na svetu. Novi predsedniški
kandidat Ravalomanana je dal ljudem upanje, da se bo
končno nekaj premaknilo in tako so po rezultatih volitev v
vseh mestih začeli z množičnimi protesti. Na enem od njih
sva v univerzitetnem mestu Fianarantsoa ves dan demonstri-
rala tudi midva z Dumyem. On je hodil z moškimi, jaz pa z
ženskami. Skupaj smo žvižgali, kričali in peli za nov Mada-
gaskar. Prava žurka.
Fianarantsoa se nahaja na osrednjem platoju iz granita.
Klima je prijetnejša, prav tako pa so ljudem prihranjeni ci-
kloni, malarija in kolera, ki pestijo obalni svet. Prav v tem
mestecu pa se je zgodilo še nekaj zanimivih stvari. Srečala
sva prvega Malgaša, ki je vedel za Slovenijo. Bil je desetletni
fantič, ki nama je hotel prodati nekaj čestitk, ki jih je sam na-
risal. Ko je slišal, od kje sva, je potegnil iz žepa bankovec za
100 slovenskih tolarjev in vprašal, če mu jih zamenjava v
malgaške franke. Isti večer je Dumy prvič zahaluciniral zara-
di Lariama in bilo je res zabavno. Mene pa je naslednji dan
butnil glavobol za v Guinnessovo knjigo rekordov. Oboje sva
našla v dvajsetih vrsticah opisanih stranskih učinkov Laria- “Salu vazaha - pozdravljen tujec,” rečejo in ti stisnejo roko.
ma - močnih tablet proti malariji, ki te spremljajo na vseh
potovanjih v tropske kraje. Se nadaljuje…
