Revija Tabor 2003/7-8
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici. Za premikanje po traku lahko uporabljaš kolešček na miški.
Besedila na straneh se ne da označiti in kopirati, zato je spodaj prepis besedila. Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Stran 1
POD
POD LUPO
LUPO ** KREARTA
KREARTA
Stran 2
2 NAPOVEDUJEMO
KDAJ? KAJ? KDO?
5. - 10. julij Tečaj pionirstva in bivanja v naravi znanje.rutka.net
Miha Eder (miha.ederŽguest.arnes.si)
2. - 10. avgust Lokostrelski tečaj v GŠ Bohinj pisarna ZTS
17. - 24. avgust Tečaji za vodje - načelnike družin, klubov znanje.rutka.net
čet in rodov (v GŠ v Bohinju) pisarna ZTS (01/300 08 20)
Tine Radinja, Tina Bogataj, Damjan Habe ZTSŽrutka.net
6. - 7. september TOTeM (Rod snežniških ruševcev) totem.rutka.net
Miha Škerlavaj (mihaskerlavajŽyahoo.com) totemŽrutka.net
13. september ROLTA (ZTO Kranj) www.zto-kr.org
Nina Derlink ninaderlinkŽhotmail.com
13. - 14. september Piknik - srečanje vodstev rodov, območnih pisarna ZTS (01/300 08 20)
vodstev in organov ZTS - GŠ Bohinj ZTSŽrutka.net
19. - 21. september Tečaj prehrane v naravi znanje.rutka.net
Albert Ličan
26. - 28. september ROT 2003 - Škofja Loka rot.rutka.net
UVODNIK
V poletni številki Tabora začenjamo z manjšimi Svoje vtise z letošnje črno-bele Krearte v Piranu
spremembami. Tokrat je to nova stran, ki smo jo poime- nam je zaupala udeleženka iz Belgije. Kot posebnost pa
novali Pod lupo. V tej rubriki bomo, za razliko od pred- ta prispevek predstavljamo v angleškem originalu in
stavljanja rodov, kot smo ga bili vajeni do sedaj, izvedeli prevedene v slovenščino.
nekaj več o posameznih članih rodov. Spraševali jih Čez poletje si na taborjenjih pridobite čim več novih
bomo o njihovih interesih, aktivnostih in posebnih ta- izkušenj in jih skrbno shranite, tistim pogumnejšim, ki
lentih. Katarina in Aleš bosta poskušala najti čim več za- pa so se jih odločili nabirati zunaj meja naše državice
nimivih tabornikov, ki nam bodo pokazali, kako lahko pa srečno pri popotovanjih!
iz sebe naredimo nekaj več, pri iskanju pa računamo
tudi na vas.
Stran 3
VSEBINA julij-avgust 3
NAPOVEDNIK 2 TABOR NA OBISKU, stran 4
UVODNIK 2
Miklavški taborniki se čutijo Ma-
AKTUALNO riborčane, čeprav se v maribor-
ski občinski zvezi ravno ne pre-
TABOR NA OBISKU 4 tegnejo od dela.
IZLET RST 7
POD PLATNENO STREHO 8
IZ PRVE ROKE
ZAMEJSTVO 14 POD LUPO, stran 16
POD LUPO 16
KREARTA 17 Nova rubrika, kjer predstavlja-
mo zanimive tabornike. Tokrat
STROKOVNO Manca Kraševec iz rodu Sivi
volk, ki piše za revijo National
FILATELIJA 27
Geographic.
ORIENTACIJA 31
OKOLJE 32
ASTRONOMIJA 34
NATURA 36
NARAVA 38
KREARTA, stran 17
KOSOBRIN 39
MEDNARODNE 40 Z letošnje Krearte v Piranu smo
dobili vtise iz Belgije pa jih za ti-
RAZVEDRILO ste bolj radovedne objavljamo
POPOTOVANJA 42 tudi v angleškem jeziku, v kate-
TRENUTKI 44 rem so bili napisani.
JEŽ 45
Z ZNANJEM DO ODGOVORA 46
VOLK 46
KRIŽANKA 47
Glavni urednik: Igor Bizjak WWW: http://www.zts.org.
Odgovorna urednica: Meta Penca Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naročnina je 4200 SIT, za tujino pa letna
Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon naročnina s pripadajočo poštnino.
Uredništvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Aleš Skalič (urednik priloge Transakcijski račun: 02010-0014142372.
Gozdovnik), Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Aleš Cipot, Primož Kolman, Marta Lešnjak, Rokopisov in fotografij ne vračamo.
KOLOFON
Frane Merela, Barbara Papež, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.
in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). DDV je vračunan v ceno.
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana
Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Goričane, Medvode d. d.
Slovenije. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
NASLOV UREDNIŠTVA:
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, Naslovnica: Miha Maček - Muc
e-pošta: ztsŽguest.arnes.si.
Stran 4
4 AKTUALNO
TABOR NA OBISKU Zapisal: Aleš Cipot,
foto: Haza
Rod Franc Lešnik Miklavž
Miklavški taborniki se čutijo Mariborčane, čeprav se v
mariborski občinski zvezi ravno ne pretegnejo od dela. Bolj
so povezani s Snežniškimi ruševci, s katerimi se tudi letos
odpravljajo na skupno taborjenje. Rodovi mariborskega
območja nimajo težav z infrastrukturo (taborniški domovi),
miklavški dom je eden najlepših. Leta 1984 so ga s pomočjo
Krajevne skupnosti in vztrajnih članov odreda zgradili v
Miklavžu, le štiri leta zatem, ko so se odcepili od takratnega
Dravskega odreda in postali samostojna taborniška enota.
Zanimivo, da se nam pridružujejo nike, in hkrati dovolj veliki, da jim ni
odrasli, ki jim je taborništvo blizu duši, potrebno skopariti s podporo. Radodar-
pa do sedaj niso imeli priložnosti... te na pekarna, s katero sodelujemo vsak
pridobitve nas zelo veselijo.« december: krajanom voščimo srečnega
O članarini… »ki hoče biti vsako in zdravega z vrečicami otroško okraše-
leto nižja, ker je nekaj naših članov iz nih pekarniških keksov. In gostišča,
socialno ogroženih družin. Srce para- mesnica, trgovine...«
joče je slišati, da fantek ne hodi na se-
stanke, ker nimajo doma denarja. Pa se
zgodi, včasih tudi dogaja. Ko stiska sti-
ska; v našem rodu znaša letna članari-
na 2500 SIT, za katero prejmejo Lešniki
tudi majico z rodovim znakom.«
O sodelovanju s krajem... »Mi-
klavž je obrtniško in poslovno razvija-
"Čuj, poliži me!" joč se kraj, katerega obrtniki so še
Z načelnico Barbaro… majhni, tako da imajo posluh za tabor-
O upadu članov... »razmišljam,
da bi se tolažila: saj jih na sosedovem
tudi ni veliko več. Kratkotrajna tolažba.
Potem me ima obtoževati osnovno šolo,
ker taborniki niso več obravnavani kot O prihodnosti... »ali kaj pove po-
krožek. Valiti krivdo bi se temu reklo. datek, da sva si z Uršo (starešina) tole
Preblisk, da so morda starši vzrok in z vprašanje podajali kot ping pong žogi-
njimi povezana ekrana TV in računal- co? Daj ti! Ne, daj ti! Morda strah raz-
nika. Minimalna zahteva po otrokovi mišljati o prihodnosti? Malo pa že, za
odgovornosti kreirati prosti čas. Ne za- našimi hrbti je namreč širok prepad,
leže. Te tolažbe me pustijo stati križem Blatna in prepotena… dobro, da slika ne saj nismo dovolj hitro poskrbeli za na-
rok, saj mi tako ni nič storiti. Ali pač? prepušča vonja. raščaj te vrste. Ampak bo. Seveda bo!«
Stran 5
AKTUALNO julij-avgust 5
RODOVA UPRAVA KATEG.ŠT. IME VODA KATEG. ŠT. VODNIK/VODNICA
Ime in priimek Funkcija Murni 4 Hrabri miški murni 4 Urška RAVNJAK, Sebastjan HALIČ
Urška RAVNJAK Starešina MČ 23 - MČ I 3 Remi LAZIČ, Simon HAUPTMAN
Barbara BEDENIK Načelnica GG 5 Konjički MČ II 9 Jernej KOCBEK
Nadja FERČAL Blagajničarka PP 7 - MČ III 3 Andrej HERCEG
Tomi FERČAL Gospodar Grče 10 Tigrice MČ IV 8 Barbara BEDENIK
Mojca RAVNJAK Tajnica SKUPAJ 49 Modri dirkači GG 5 Mojca RAVNJAK, Darko BERLIČ
Pubeci PP 7 Andreja HAZABENT
- grče 10
Mladi upi - PP klub KURCŠLUS. Lešniki in Ruševci… pa naj še kdo reče, da je med Miklavžem in Ilirsko Bistrico prevečkilometrov.
Stran 6
6 AKTUALNO
Tem pogovorov s starešino rodu Urš- ljev. Menimo, da je bolj smiselno delo-
ko ne zmanjka hitro. Še vedno naj- vanje območne zveze, ker je v občinsko
bolj zanimivo ta hip je (ne)sodelo- zvezo včlanjenih veliko rodov, ki sploh
vanje z območno, predvsem pa z ob- niso aktivni."
činsko mariborsko zvezo.
"Razlika med vodstvom
"V občinski zvezi sicer občinske in območne
deluje nekaj mladih z zveze je v tem, da v
dobrimi idejami, ki so območni zvezi ljudje vsaj
pripravljeni delati, vendar vedo, kaj je taborništvo in
se njihovi interesi ne poskušajo v skladu s tem
ujemajo z interesi tudi delovati."
preostalega vodstva, kar
včasih otežuje delo." Območna zveza je geografsko precej
večja, vendar ste v njej bolj dejav-
Mariborska občinska zveza se sreču- ni…
je z določenimi težavami. Ali se Urška: "Delovanje območne zveze
odražajo v delu vašega rodu? se mi zdi veliko boljše in pomembnejše.
Urška: "V občinski zvezi sicer deluje Razlika med vodstvom občinske in ob-
nekaj mladih z dobrimi idejami, ki so močne zveze je v tem, da v območni
pripravljeni delati, vendar se njihovi zvezi ljudje vsaj vedo, kaj je taborništvo
interesi ne ujemajo z interesi preostale- in poskušajo v skladu s tem tudi delova-
ga vodstva, kar včasih otežuje delo. Na- ti. Na prvem mestu je interes taborniš-
ši interesi so trenutno usmerjeni v našo tva, ki ga širimo naprej. Težava je v
občino Miklavž na Dravskem polju, tem, da rodovi nismo pripravljeni orga-
kjer moramo biti aktivni in vidimo več nizirati več akcij, ker se spopadamo z
priložnosti za uresničevanje svojih ci- lastnimi problemi - upad članstva. Ti-
stih akcij, ki so, pa se udeležujemo in
jih pomagamo organizirati."
Ste eden izmed rodov, katerega vod-
niki se zavedajo, da je poslanstvo ta-
borništva vzgoja?
Urška: "V našem rodu se spopada-
mo s težavo vodnikov, ki ne znajo svo-
jega obširnega taborniškega znanja
prenesti na otroke. Otrok ne želimo
naučiti le taborniških veščin, ampak
jih tudi vzgajati. Težavo pomagam re-
ševati skozi projekt temeljnega inštruk-
torskega tečaja. Tako smo skupaj skozi
vse leto poskušali najti rešitve na vpra-
šanje: kako prenesti svoje znanje na
otroke? Rezultati so že in bodo vidni še
Že od začetka aktivno sodelujejo v sklopu
TVU in se uspešno predstavljajo v občini. v prihodnjem taborniškem letu."
Stran 7
AKTUALNO julij-avgust 7
RST
Teja Cerar, RST
Izlet na Ratitovec
Sončno soboto, 24. 5., smo se domžalski
taborniki odpravili na še en zanimiv izlet. Z
avtobusom smo se odpeljali do naše
Že na začetku smo videli, da pot ni enostavna, a kot izhodiščne točke Prtovča, katero smo dosegli
pravi taborniki se seveda nismo vdali. Med potjo smo si po cesti, ki se z glavne ceste Škofja Loka -
ogledali kar nekaj zaščitenih gorskih rastlin, veselo Sorica odcepi nasproti tovarne v Železnikih.
smo klepetali in že bili na vrhu. Tam smo izpraznili Naš cilj je bil 1667 m visok Ratitovec, razgiba-
svoje nahrbtnike, se malo sončili in fotografirali, na gorska planota v predgorju Julijcev.
napisali nekaj razglednic in se nato odpravili nazaj do
vasi Prtovč. Naš šofer nas je nato
odpeljal na sladoled v Škofjo Loko in
lahko rečemo, da nas je kar dobro
osvežil in narisal nasmeh na naše že
tako vesele obraze.
Po sladoledu je sledila še vožnja do
Domžal, kjer so nas že čakali naši
starši.
Preživeli smo res prijeten dan v
objemu gora, ker pa smo mladi in
željni pustolovščin, se že veselimo
novih vzponov in pravih taborniških
potepanj.
Stran 8
8 AKTUALNO
POLETJE Tina, RMV Portorož
POD PLATNENO STREHO
Ste vedeli, da je lani 4178 taborečih poslu-
šalo škrebljanje dežnih kapelj na šotorskem
platnu, še posebej pa tistih 535 tabornikov,
ki se je udeležilo tudi Zleta v Tolminu?
Ne?
Za ogrevanje se poigrajmo z nekaj
številkami iz lanskega leta (2002)*:
· registracijskim pogojem je
zadostilo 74 rodov, v katerih je
skupaj včlanjeno 7730 članov
· poleti 2002 je zastava ZTS
plapolala na 82 tabornih
izmenah, kjer je pod šotorskim
platnom spalo 4178 taborečih iz
68 rodov
· 535 tabornikov iz 44 rodov se je
udeležilo Zleta PP v Tolminu
· 91,2% registriranih rodov je
organiziralo samostojno taborje-
nje, taborilo skupaj z dvemi ali več Pri poigravanju s številkami ne tiči v varnem grmu, ampak skaklja po
rodovi ali taborilo na Zletu smemo pozabiti tudi na vse tiste, ki so gmajni.
· 30% tabornih izmen je bilo se podali izven meja naše pubertetniške V letu z nesimetrično letnico je bilo
postavljenih na območju Severne države, se udeležili mednarodnih tabo- na dan 30. 4. 2003** registriranih 67
Primorske, okoli 20% pa v okolici rov in dokazali, da taborniški zajec ne rodov od 88 delujočih rodov. Vseh 5193
Bohinja ali Bleda tabornikov s člansko izkaznico ZTS bi
lahko zasedlo cesto med piranskim sve-
tilnikom na Punti in Portorožem in
stalo v skoraj 2,6 kilometrskem zboru.
Če bi se jim pridružilo še 397 tistih, ki
so plačali članarino, niso pa jim bile iz-
dane izkaznice (da morda sploh ne ob-
stajajo?), bi se zbor podaljšal še za okoli
200 metrov (kako prikladno, ravno do
slaščičarne). In za veliki finale: če bi se
vseh 8107 slovenskih tabornikov, koli-
kor nas je po podatkih iz rodov o obi-
sku, postavilo v tale taborniški zbor, bi
si zadnji lahko namakal noge na tret-
Stran 9
AKTUALNO julij-avgust 9
jem portoroškem pomolu, na repu oko-
li 4 kilometrske vrste. TABORI 2003 JPN in SPOOT območja
Primorsko-notranjski rodovi tudi
letos zaključujejo uspešno taborniško 1. RJS IZOLA: 21. - 30. 7., 30. 7.- 10. 8. klubovci, Dolenja vas pri Šk. Loki, info: rjsizoŽrut-
ka.net, 031 377 588 (Vilette)
leto z letnimi taborjenji. Želite obiskati 2. RMV PORTOROŽ: 30. 6. - 13. 7., Idrsko pri Kobaridu, info: 05 6773 243 (Milan) iskriceŽrut-
katerega izmed njihovih taborov, jim ka.net (Tina)
napovedati napad na zastavo in prei- 3. RSM PIRAN: 15. - 25. 7., Zabiče pri Il. Bistrici, info: maja.bjelicaŽsiol.net 031 586 919
(Maja)
skusiti njihovo stražo ali morda obiska- 4. RBJ PRADE: 4. - 16. 8., Podbela pri Nadiži, info: 031 422 703 (Nevja Bizjak)
ti starega primorskega taborniškega 5. RSR ILIRSKA BISTRICA: 3. - 12. 8., Ribčev Laz Bohinj, tabor s taborniki iz Miklavža na
prijatelja? Podatke o taborjenju najdete Dravskem polju pri MB (Rod Franc Lešnik) in taborniki iz Limbuša (Maistrov rod), info:
petra.sajnŽsiol.net 040 848 939 (Petra), vesna.bostjančičŽrutka.net 031 610 362 (Vesna)
na spodnjem seznamu, za podrobnejše 6. RJŠ CERKNICA: 1. - 12. 8., Podvrh pri Braslovčah (Savinjska dolina), info: catiŽemail.si 041
informacije pa povprašajte navedene 865 380 (Katja)
7. RKJ SEŽANA: 13. - 30. 7., Stara Žaga pri Kostelu, tabor s taborniki iz Sicilije, info: 031 663
kontaktne osebe posameznih rodov.
596 (Polona Rožman)
8. RKV POSTOJNA: 21. - 30. 7., Geršiči pri Metliki, info: borut.zuzekŽrutka.net
9. RMV TRST: 14. - 23. 7., 24. - 27. 7. klubovci, Bovec, info: 00393290196722 (Janko)
10. RAJ CERKNO: 13. - 23. 7., Podgozd pri Žužemberku, info: andraz.drescekŽrutka.net 040
798 335 (Andraž)
11. RKJ SP. IDRIJA: 18. - 28. 7., Umag (Hrv.), info: jozepŽkolektor.si 041 708 432 (Jože - Coco)
12. RSK IDRIJA: 19. 7. -2. 8., Karigador (Hrv.), info: miha.menardŽrutka.net 041 273 606
(Miha)
13. RSM NOVA GORICA: 21. - 1. 8., Podgozd pri Žužemberku, info: vicoŽgoap.si, spela.gorup-
Žrutka.net
14. RMB AJDOVŠČINA: 15. - 25. 7., Podbela pri Nadiži, info: tadej.beocaninŽrutka.net 031
340 678 (Tadej)
15. ROŽ DESKLE: 25. 7. - 1. 8., 1. - 11. 8. klubovci, Puntižela (Hrv.), info: 041 902 620 (Božo
Lovišček), manca.vinazzaŽsiol.net
16. PR TOLMIN: 19. 7. - 2. 8., Fjorini (Hrv.), info: matjaz_kosŽhotmail.com 041 269 756
(Matjaž)
* podatki iz Gradiva 22. skupščine ZTS (Poročilo o delu ZTS,
maj 2003, Ljubljana, ZTS) in registra prijavljenih taborjenj
2002 na ZTS (Pisarna ZTS, junij 2003)
** Podatki iz Gradiva 22. skupščine ZTS (Pregled rodov, ki so
izpolnili pogoje za članstvo – stanje na dan 30. 4. 2003, maj
2003, Ljubljana, ZTS)
Stran 10
10 AKTUALNO
ŠPORT Hinko Jerčič
39. TABORNIŠKI TEK
Najhitrejša Anton Holdinar in Darja Kokalj
Muta – Rod Bistrega potoka Muta in tekaška sekcija MTS
Gorenje sta uspešno izvedla že 39. tradicionalni taborniški
tek na Muti, na katerem je nastopilo kar 86 tekačev z več
koncev Slovenije. Prireditelji so kljub muhastemu vremenu
izpeljali tekmovanje v zadovoljstvo vseh udeležencev, saj so
mednje z žrebom razdelili množico praktičnih daril.
Taborniški tek na Muti ima eno na Zgornji Muti z Dobravo na zahod- več še številne mline in žage. Tudi poto-
najstarejših tradicij pri nas. Hoja in tek nem delu muškega polja se lepo ujema ki, ki še danes bistro derejo dol s Pernic,
v naravi sta prvinski osnovi človekove- z vasjo Gortino, proti severu se razteza- Jerneja in Primoža nad Muto, so njega
ga gibanja in tega so se na Muti zave- jo travniki, polja in smrekovi gozdovi, dni gnali mlinske kamne.
dali že ob samem ustanavljanju tabor- Gradišče nad Muto zaokrožuje celoten V tem idiličnem okolju, posebej na
niške organizacije v tem kraju, ki leži kraj, ki mu je dolga leta pisala zgodovi- jasah ob Bistrici, smo taborniki Mute že
ob izlivu potoka Bistrica v reko Dravo. no kovačija in nato še livarna. Ob Bi- od leta 1953 naprej postavljali tabore.
Slikovit kraj z resnično lepo okolico se strici voda ni poganjala samo kovaških Prvi takšen velik tabor je stal pod mo-
na jugu zapira z reko Dravo. Ravnina kladiv, tako imenovanih repačev, tem- gočno Sivo skalo, vrh katere se še danes
Stran 11
AKTUALNO julij-avgust 11
lepo vidijo razvaline nekoč mogočnega ski trenerji iz Maribora in Celja so na
gradu. Potem smo postavili šotore v Do- Muti odkrivali talente. Čebelica Nada
bravi, pa na Gradišču, kjer se je lepa Šober je kmalu postala jugoslovanska
travna jasa z mahom kmalu spremeni- reprezentantka v teku na 800 m. Tu je
la v igrišče za odbojko med drevesi. Na začela s svojimi zmagami atletinja Ve-
Gradišču smo postavili šotore vselej ob lenja Andreja Šverc še kot pionirka.
prvem maju in že leta 1960 se je na idi- Med najbolj znanimi atleti je dolga leta
lični gozdni jasi zgodil prvi tradicional- na Muti zmagoval Peter Svet, balkanski
ni taborniški tek. Zakaj prvi in že takoj prvak v krosu …
tradicionalni, so se spraševali v Ljublja- Danes je na Muti nova, druga, tret-
ni? Ker bodo teki vsako leto… smo od- ja generacija mladih tabornikov, ki že-
govorili v pismu funkcionarjem na ta- lijo povrniti taborniškemu teku nekda-
borniški in tudi atletski zvezi. Dolga nji sloves. V ta prizadevanja se je aktiv-
leta je bilo Gradišče pravo prizorišče či- no vključil maratonec Vasja Jerčič iz
sto zaresnih atletskih tekmovanj v kro- Velenja, nečak pobudnika taborniških Tek na 8 km
km: Mladinci: Matej Oder
su in pozneje v cestnem teku. tekov na Muti. (SSK Mislinja) 32:40; Članice do 39 let:
Ko so k nam prihajali atleti z vseh Darja Kokalj (Lukovica) 30:08; Člani
koncev Slovenije, marsikateremu Zmagovalci po kategorijah:
do 39 let: Anton Holdinar (AK Lenart)
športnemu uredniku ni bilo jasno, za- Otroški teki
teki: do 7 let: Grega Javor- 26:01; Člani do 49 let: Štefan Robič
kaj takšna kakovost na Muti. Ob tem pa nik (SSK Mislinja) in Maruša Berlot (AD98 Maribor) 26:28; Članice do 49
še množičnost tabornikov. Čeprav je (Podkraj), do 9 let: Matej Krautberger let: Erika Juvan (Slovenj Gradec)
bila železniška postaja v Vuzenici od (Muta) in Eva Hartman (DTV Parti- 34:19; Veterani do 59 let: Milan Borko
Gradišča nad Muto oddaljena skoraj zan), do 11 let: Alen Turjak (Hudi kot) (ŠD Elektro Maribor) 29:46; Veteranke
štiri kilometre, so taborniki rodov Sre- in Lea Macogovič (Slovenj Gradec), do do 59 let: Dragica Andrejc (Dolga pot);
brnega fazana iz Limbuša, Severnice, 13 let: Gašper Kogelnik (KAK Ravne) in Veterani nad 60 let: Vili Blatnik (TK Gr-
Severnih šotorov in Ukročene reke iz Natalija Novak (TK Muta), do 15 let: ča) 35:33; Veteranke nad 60 let: Lojzka
Maribora, pa Temnih borov in Rdečih Borut Košutnik (TK Grča) in Monika Bratuša (Maribor) in Kazimira Lužnik
makov iz Pomurja, da ne omenjamo Pogladič (SSK Mislinja). (Slovenj Gradec) obe 41:10.
bližnjih koroških tabornikov iz Dravo-
grada, Slovenj Gradca, Črne na Koroš-
kem, pa tudi iz Ljubljane, vsako nede-
ljo okoli 22. aprila, dneva tabornikov,
dobre volje hiteli proti Muti.
Ideja o taborniškem teku ob priho-
du pomladi je zrasla na zelniku dolgo-
letnega načelnika rodu Bistrega potoka
Muta Ludvika Jerčiča, ki je bil sam član
atletskega kluba Branik v Mariboru.
Tek v naravi ni bil samo golo športno
merjenje moči med mladimi taborniki
in atleti, ampak predvsem merjenje pri-
padnosti nekemu gibanju, ki je imelo
zdravo osnovo v mladih, zdravih in te-
lesno močnih ljudeh. Nekateri taborni-
ki se postali pozneje odlični atleti. Atlet-
Stran 12
12 AKTUALNO
IZGUBLJENI IN ZOPET NAJDENI
Območni mnogoboj obljubljanskega območja
tokrat v Logatcu Anja Sedej, Rod srnjak Logatec
Letošnji mnogoboj obljubljanskega območ-
ja so organizirali taborniki Rodu srnjak iz
Logatca. Vreme je bilo naklonjeno organi-
zatorjem in tekmovalcem, ki so tekmovali v
24 ekipah.
Že jutro je napovedovalo lep dan, ko pa smo se ob deveti zamudo, ki je že tradicionalna in nepremostljiva, smo začeli
uri vsi skupaj zbrali na nogometnem stadionu na Sekirici s tekmovanjem v polni pari. Kurjenje ognjev, signalizacija,
smo se že preoblačili v majice s kratkimi rokavi. S polurno premagovanje ovir, signalni stolp, … Prijavili sta se dve eki-
pi najmlajših MČ-jev, 7 ekip v kategoriji MČ2, 6 v MČ3 in 3 v
MČ4. Sledilo pa je še 6 gozdovniških ekip, po tri v starostni
skupini.
Od vseh panog je največ težav GG-jem delala orientacija,
čeprav po mnenju večine ni bila zapleteno postavljena. Sicer
pa smo na koncu, po razmeroma dolgem času, na srečo le
našli vse izgubljene ovce in sešteli pridobljene točke. Tako sta
se s 50, 3 in 64, 4 točkami na prvo mesto uvrstili ekipi Hitri
volkovi in Fazenbriferji, ki jim je to mesto zagotovila dobra
uvrstitev na orientacijskem pohodu.
Rdečerutniki so se zelo izkazali na lovu na lisico, pri po-
stavljanju šotora iz šotork pa se je zaradi neorganiziranosti
(ali pa mogoče počasnosti in pedantnosti) podaljšala vrsta
čakajočih ekip. Tako smo na koncu, med čakanjem GG-jev,
lahko pogledovali proti vedno znova postavljenem in podr-
tem šotoru. Neuradni rezultati so vseskozi spreminjali vrstni
red ekip, ko pa smo le dočakali uradne, so prva mesta po vrsti
od najmlajših do najstarejših medvedkov in čebelic dosegli:
Nori murni, Paglovci, Bliski in Pikapoke. Zadostno število
točk za udeležbo na državnem mnogoboju pa so dosegli Pa-
glovci, Indijanci, Super želvice, Bliski, Orli in Ognjene pušči-
ce ter Pikapoke. Čestitamo!
Utrujeni od sonca in aktivnosti smo se na koncu razšli
brez vednosti o uradnih rezultatih. Vsak je po najhitrejšem
postopku odvihral nazaj v svoje malo mesto brez pravega
pozdrava ostalim, čeprav so bili otroci, po nasmeških sodeč,
zadovoljni z opravljenim delom. Mudilo se je starejšim, zato
Foto: Balž Verbič se je z nedoločljivimi vtisi končal še en mnogoboj.
Stran 13
AKTUALNO julij-avgust 13
Helena MurgeljRGT
Ilegalci
V aprilu je Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta tudi
letos v okviru občinskega praznika občine Novo mesto
organiziral taborniško igro Ilegalec. Igra je bila namenjena
tako najmlajšim kot tudi starejšim tabornikom in je poteka-
la v centru Novega mesta.
Zbirno mesto je bilo pred Kultur-
nim centrom Janeza Trdine. Zaradi na-
povedi slabega vremena je bila udelež-
ba slabša, saj se jih je zbralo le okrog
30. Tu so taborniki dobili vsa navodila
v zvezi s potekom igre. Razdelili so se v
pet skupin, ilegalci pa so bili štirje. Ta-
borniki so iskali ilegalce, tabornike ozi-
roma netabornike vseh starostnih sku-
pin, zato so vse mimoidoče pešce sezna-
nili s potekom igre in poprosili, da po-
kažejo zapestje leve roke, če imajo na
njem rdečo zapestnico. Igro, ki je traja-
la eno uro, so novomeški taborniki us-
pešno izpeljali. Zlasti najmlajšim,
medvedkom in čebelicam, je bila igra
zelo zanimiva, saj so se jo nekateri
igrali prvič. Ponovno se bodo lahko z
Taborniki Roda gorjanskih tabornikov so se zbrali pred Kulturnim centrom Janeza Trdine v
Novem mestu.
njo srečali prihodnje leto.
Skupina tabornikov je ustavila vse mimoidoče in jih poprosila, da Postavili so se tudi na obeh straneh Kandijskega mostu, ki vodi v
pokažejo zapestje leve roke. center Novega mesta.
Stran 14
14 IZ PRVE ROKE
ZAMEJCI Kresnica
Modri val v Bohinju
Tri, dva, ena … zdaj! In vse je bilo že nared za prvi tabor-
niški izlet s starši. Da, tako je! Taborniki Rodu modrega
vala iz Trsta in Gorice smo se v soboto 24. in nedeljo 25.
maja odpravili na nekoliko nenavaden dvodnevni izlet s
starši, ki je bil tudi uvodna akcija ob proslavljanju jubilej-
ne 50-letnice našega rodu. Naš cilj?? Hribovit in obenem
»pomorski« Bohinj.
Zamisel izleta se je sicer porodila
pri starših, ki so želeli spoznati potek
našega taborniškega življenja in se
obenem tudi aktivno vključiti v prazno-
vanja. Namen krajšega izleta (beri: dva
dni taborniškega življenja je bilo za
starše čisto dovolj! J) je bil obenem tudi
ta, da bi se starši bolje spoznali in nave-
zali nova prijateljstva v pravcatem ta-
borniškem duhu.
In tako smo nekateri z avtobusom,
drugi pa z lastnim avtomobilom pris-
peli v soboto v poznih popoldanskih
urah v Bohinj, kjer smo se namestili
nekateri v šotore, drugi pa v kočo Zveze
tabornikov Slovenije. Z dvigom zastave
se je uradno začela naša akcija, ki se je
nadaljevala z raznimi športnimi aktiv-
nostmi (beri: nogometna tekma stari-
mladi). Višek sobotnega večera je bil
nedvomno taborni ogenj, ki nas je ob
petju in škečih staršev in mlajših ter ne-
koliko starejših članov povedel v pravo
taborniško vzdušje. V takem duhu smo
nadaljevali aktivnosti tudi v nedeljo: na
vrsti so bili krajši izleti v okolico, »naj-
pogumnejši« starši in taborniki so se
preizkusili v kajakaštvu, nekateri pa so
se podali na izlet z gorskimi kolesi. Po
»napornih« aktivnostih smo si vsi pri-
Stran 15
IZ PRVE ROKE julij-avgust 15
voščili slastno kosilo, ki so ga pripravili »naši kuharji in ku-
harice«... klobase na žaru in čevapčiči, slastne sladice, ki so
jih pripravile naše vestne mamice, so napolnile naše prazne
želodčke. Po obilnem kosilu in krajšem počitku smo srečanje
s starši zaključili s športnim tekmovanjem med starši in med
MČ-ji. Starše smo razdelili v dve skupini (enako tudi MČ-je),
ki sta se morali pomeriti v nenavadni štafeti.
... pred koncem smo imeli še manjše presenečenje...naliv
nas je pošteno namočil, tako da smo morali akcijo zaključiti
v jedilnici koče. Po uradnem pozdravu staroste in zahvali
Franetu Mereli, so se tudi starši zahvalili za nepozaben vi-
kend in obljubili, da bo izlet postal prava tradicija, saj bi radi
tako izkušnjo še kdaj ponovili.
Po uvodni akciji čaka člane RMV še kar precej dela, saj je
v pripravi kar nekaj drugih akciji, ki jih mislijo organizirati
ob svoji 50-letnici. O tem pa kdaj drugič ...
Priporočamo
National Geographic Junior
tudi v slovenščini
Letos septembra bo pri Založbi Rokus začela izhajati
revija National Geographic Junior v slovenščini. Za to
potezo so se pri družbi odločili predvsem zaradi velikega
števila bralcev v Sloveniji, ki ga ima angleška izdaja The
National Geographic Magazine, namenjena starejši
ciljni publiki. Organizacija The National Geographic So-
ciety že več kot stoletje na različne načine omogoča lju-
dem po celem svetu, da se poučijo o človeštvu, kulturah,
naravi, okolju in težavah, ki pestijo naš planet.
Urednica slovenske izdaje Smilja Štravs je v uvodniku
napisala, da bodo ogrodje vsebine slovenske izdaje za
mlade sestavljali poljudni naravoslovni in družboslovni
prispevki. National Geographic slovi po visoki kvaliteti fo-
tografije in slik, ki jih posnamejo najboljši fotografi in
kamermani na svetu. V oglednem izvodu so tako poletno
obarvane teme, kot so jezik delfinov, prispevek o kitu v Pi-
ranskem zalivu in Titaniku, podprte s številnimi fotogra-
fijami. Slovenska različica revije bo objavljala prispevke
iz naše dežele, pa tudi povzemala zanimive članke iz
ameriške izdaje. Dodatne informacije: Založba Rokus,
Pot na Fužine 2, 1000 Ljubljana, tel. 01/520 17 50.
Stran 16
16 POD LUPO
MANCA
Katarina & Aleš
MANCA KRAŠEVEC
20 let
Rod Sivega volka
Ljubljana
Manca piše za revijo
National Geographic
taborniške novičke - kaj,
kako, kje, komu, zakaj se
dogaja.
Pesem, ki jo poješ/žvižgaš na la-
trini? Kam so šle vse rožice ;))
Naj del dneva? Zvečer, ko se stem-
ni.
Kaj boš, ko boš velika? Vprašaj
me, ko bom velika ;)
Kaj si pa hotela biti, ko si bila
majhna? Velika ;)
Koliko tekmovanj letno obiščeš?
Eno taborniško tekmovanje skoraj za-
gotovo (ROT), ostalo pa je odvisno od
časa in volje.
Kotiček, kamor pobegneš ko… Kako se ti zdi »NANANA«? Poten- Nariši nekaj (imaš 20 sekund časa
Nimam veliko časa, a moram malo na cialna himna marsikaterega tabora. – tri, štiri, ZDAJ!)
zrak: Rožnik.
Naj šport: rolanje, kolesarjenje.
Navijaš za: sonce v tekmi z oblaki.
Hobi: pojem v vokalni skupini.
Pri tabornikih že od … bolj resno
zadnjih 6 let.
Taborniška anekdota: Lani smo
na neki akciji hoteli pripraviti torto za
rojstni dan dveh prijateljev. Kot se za
tak dogodek spodobi, smo z veliko za-
bave in improvizacije smetano preveč
stepli. Torta pa je bila v končni fazi na-
mesto s smetano pripravljena s sladole-
dom.
Stran 17
IZ PRVE ROKE julij-avgust 17
KREATIVNO
KAM PA TI?
KREARTA 2003 V PIRANU
Z letošnje Krearte v Piranu smo dobili
vtise iz Belgije pa jih za tiste bolj rado-
vedne objavljamo tudi v angleškem
jeziku, v katerem so bili napisani.
Piran, to je mesto, kjer sem sodelo-
vala na Krearti 2003. Zveza tabornikov
Slovenije vsako leto organizira vikend,
k sodelovanju pa povabijo tudi tujce.
Zgodba se začne približno v začetku
aprila. V MC Brežice, kjer delam kot
prostovoljka EVS, je prispelo povabilo
"Kam pa ti" o mednarodnih taborje-
njih. Želela sem iti na taborjenje, spoz-
nati nove ljudi in dobiti še več tistih
"mednarodnih" doživetij, prav tako pa
sem si želela tudi, da bi ostala v Slove-
niji. Navsezadnje, to je dežela, ki sem si
jo izbrala za dvanajstmesečno razisko-
vanje. Prav tako mi je ustrezal termin.
Po brskanju na internetu in nekaj elek-
tronskih sporočilih sem ugotovila, kje
se lahko prijavim. Na moje veliko vese-
lje je bila to slovenska taborniška orga-
nizacija. Povedati moram, da sem
skavtinja že od 5 leta starosti (in da bo-
ste vedeli, skavtstvo je več kot le pohaj-
kovanje po gozdu in kurjenje taborniš-
kega ognja) in sem čisto v tem.
Krearta je bila o kreativnosti, o tem
veliko pove že ime. Letošnja tema je
bila "Črno-belo". Vsakič, ko sem to sli-
šala, si nisem mogla pomagati, da ne bi
pomislila na "Tsjernobyl". Zveni tako
podobno!
Stran 18
18 IZ PRVE ROKE
Prvi večer je bilo vse zelo sproščeno in tako
se je nadaljevalo tudi skozi celoten konec ted-
na. Postavili smo svoje šotore, nekaj malega
pojedli, poslušali uvod – pol v angleščini, pol
v slovenščini – po tem smo skupaj natresli
ideje, ki so nam padle na pamet. Kaj bomo
jedli, kaj bomo delali in kaj črno-belo pomeni
za nas. Da bi imeli popolno kreativno svobo-
do, smo si lahko sestavili program, kakršnega
smo hoteli.
In smo tudi ga … Naslednjih nekaj dni
smo bili samo kreativni. Navdih smo dobili iz
velikega kupa materiala. Rezultati so bili vid-
ni: slike, lampioni, lutke, blazine, zanimive
pričeske, pobarvane noge in obrazi, majhna
drevesa, lesene skulpture, stvari, ki se jih ne da
definirati …
V soboto pozno popoldne smo se odpravili
v Piran, da bomo tekmovali v igri. Razdelili
smo se v dve ekipi: bele in črne. Oblekli smo se
glede na ekipo, v kateri smo bili. Potrebovali
smo več kot uro in pol, da smo dodelali vse de-
tajle naših odprav in bili na koncu videti zelo
barviti/črno-belo-smešni(?). Igra je bila iska-
nje: morali smo najti tipične predmete, se fo-
tografirati pred znamenitimi kraji, izvedeti
kaj pomenijo nekatere besede v narečju itd.
Nazadnje smo morali skriti svojo zastavo in
najti zastavo nasprotne ekipe. Nekaj namigov
nas je napotilo v pravo smer. In seveda, naša
ekipa črnih je zmagala.
Naslednji dan smo potegnili spanec, po-
jedli zajtrk in se vrnili h kreativnim stvarem.
Po kosilu smo odšli domov. Jedli smo zelo poz-
no, to pa zato, ker si nobeden od nas še ni želel
iti domov.
Vseskozi smo imeli veliko časa za klepeta-
nje, klepetanje … Všeč mi je bilo spoznati lju-
di iz drugih slovenskih mest in poslušati raz-
lične izraze v njihovih narečjih. Prijetno je
bilo spoznati tudi ljudi z podobnimi interesi,
počutila sem se nekako kot doma.
Krearta je bila full dobro!
Joke Krekels, Belgija
Stran 19
IZ PRVE ROKE julij-avgust 19
KAM PA TI? of time to talk and chat, and talk and
chat ... I really liked to get to know peo-
KREARTA 2003 V PIRANU ple from some other Slovenian towns/
city's and to pick up some expressions
Piran, that's were I went to partici- And so we did... The next days we of other dialects. For me it was nice to
pate in KREARTA 2003. ZTS, Zveza ta- were just being creative. Our inspira- meet some people with the same inte-
bornikov Slovenije, organises this wee- tion we got out of a big pile of mate- rests, it felt a little bit like coming
kend every year and they invite people rials. The results could be seen: pain- home.
from abroad. The story starts somewhe- tings, lampions, puppets, pillows,
re in the beginning of April. At MC Bre- strange hairstyles, colourful legs and Krearta je bila full dobro!
žice, where I'm EVS-volunteer, arrived faces, little trees, wood sculptures, on Joke Krekels, Belgium
the folder ?Kam pa ti? about internatio- definable things…
nal camps. I felt like going on a camp, I Saturday in the late afternoon we
wanted to meet new people, have some went to Piran city to play a
more of that international experience, game. We were divided into
but I also wanted to stay in Slovenia. Af- two teams: the black and the
ter all, this is the country that I've cho- white. After that we dressed up
sen to explore, for about 12 months. accordingly to the team we
And the dates suited me. After surfing were in. It took us more then
on the net and some e-mails I found one hour and a half to finish
out were to inscribe. To my pleasure it all the details of our outfits
was at the Slovenian scouts organisa- and we looked very colourful /
tion. You have to know that I'm a scout black-and-white-foo-
since I was 5 (and to set the record lish(?).The game was a
straight ?Scouting? is more then han- search: we had to find typical
ging around in the forest and making objects, take pictures in front
fires) and I'm still totally in it. of famous places, find out
Krearta was about; the name says what dialect words mean, and
much, ?Creativity?. This years theme: so on. Last but not least we had
"Black and White? or in Slovene "Črno- to hide a flag and find the flag
belo". Every time I heard it, I couldn't of the other team. Some hints
help thinking about "Tsjernobyl". It putted us on the right way.
sounds so similar! And of course our black
The first evening everything was team won.
very relaxed and the trend was set for The next day we slept
the rest of the weekend. We put up our long, had breakfast and
igloo’s, ate a little bit, there was an in- went back to the creative
troduction - half in English, half in stuff. After the lunch we
Slovene- and after that, we brainstor- would go home. And be-
med. We brainstormed about what we cause nobody really
would eat this weekend, what we would wanted to go home, we
do and what black and white means for ate very late.
us. To have total liberty for our creati- All the time we
vity we could fill in the programme the had of course plenty
way we wanted.
Stran 20
20 IZ PRVE ROKE
RJZ Irena Rošer
RADI SMO TABORNIKI
Ruski pisatelj Tolstoj sicer ni bil tabornik, a bi bila njegova
misel o tem, kaj je sreča, prav gotovo lahko vodilo vsem, ki
jim je taborništvo pri srcu. Takole pravi: “… Sreča je biti z
naravo, jo gledati in z njo govoriti ...”
Taborništvo ni samo rutica zavezana okoli vratu, spanje v
šotorih, gibanje v naravi. Taborništvo je plemenita dejav-
nost, ki nam približa naravo in nas osreči s tisoči njenih
čudes. Je predvsem način življenja, ki ga mladi spoznavajo
skozi igro, družabna srečanja, aktivnosti, taborjenja, kjer se
spletajo prijateljstva, ki mnogokrat trajajo celo življenje. Uči
nas spoštovanja, strpnosti in tovarištva. Taborništvo je ena
najlepših popotnic mlademu človeku za nadaljnje življenje.
Rod Jezerski zmaj Velenje deluje že ljavlja kot interesna dejavnost, v katero Rod deluje preko sedmih čet na še-
preko trideset let. Taborništvo je med je vključena skoraj petina vseh osnov- stih osnovnih šolah in dveh podružnič-
osnovnošolci v Velenju izredno priljub- nošolcev. nih šolah v Škalah in Plešivcu. Vsaka
ljeno. Na vseh osnovnih šolah se uve- četa imajo svojo četno upravo. Delo čet
Stran 21
IZ PRVE ROKE julij-avgust 21
usklajujejo načelniki čet, ki se udeležu- njih. MČ in GG se vodovih srečanj red- velik vpliv na posamezne člane in vod
jejo sestankov rodove uprave. Vodova no udeležujejo, izostanejo le zaradi bo- kot celoto.
srečanja potekajo v vseh četah v petkih, lezni ali nepredvidenih šolskih in iz- Vsi vodniki so uspešno zaključili
od 17. do 18. ure. venšolskih obveznosti. V svojih vodih se vodniško šolo, znanje si izpopolnjujejo
Zanimalo nas je, zakaj je taborniš- dobro počutijo in v njih aktivno sodelu- z lastnimi izkušnjami, različno litera-
tvo med mladimi tako priljubljeno. Iz- jejo. turo in z medsebojno izmenjavo izku-
peljali smo raziskavo, ki je zajela prib- Zavedajo se, kakšne so odlike do- šenj. Petina vodnikov je osnovno zna-
ližno četrtino članov (15% MČ in GG ter brega tabornika, istočasno pa so dovolj nje nadgradila v gozdni šoli in si prido-
65% vodnikov). samokritični, da pri sebi ne poiščejo bila naziv inštruktor.
Z anketnimi vprašalniki in s po- samo dobre lastnosti, ampak tudi sla-
močjo intervjujev smo ugotovili, da se bosti. Vodniška šola
je večina članov pridružila tabornikom Več kot polovica članov ostaja zve-
na pobudo starejših bratov, sester, pri- Dobro počutje v vodu stih taborniški organizaciji tudi po
jateljev, staršev, starih staršev... Družijo Več kot polovici vodnikov je tabor- končani osnovni šoli, ne samo zaradi
se predvsem zaradi zabave, taborjenja v ništvo način življenja, ki jih izpolnjuje konjička in poznavanja narave in ta-
Ribnem, družabnih ter športnih sre- in bogati, svoje znanje pa radi prenaša- borniških veščin, temveč je to predvsem
čanj ter tekmovanj, kjer se spoznavajo jo na mlajše. Šolske in študijske obvez- njihov način življenja, ki vpliva na ob-
med seboj, krepijo tovariške odnose, nosti usklajujejo s taborniškimi, a še likovanje njihove osebnosti, jih izpol-
spoznavajo nove prijatelje, preko tek- vedno najdejo čas za različne taborniš- njuje in bogati.
movanj pa prikažejo osvojeno znanje ke akcije, mnogi med njimi se jih ude-
in veščine. Radi sodelujejo na taborniš- ležujejo tudi z vodom. Zavedajo se od-
kih akcijah, najpogosteje se pomerijo v govornosti do svojih članov. Vedo, da
mnogobojih in orientacijskih tekmova- imajo s svojim vedenjem in znanjem
Stran 22
22 IZ PRVE ROKE
IZOBRAŽEVANJE Habo, načelnik za KVIO
Taborniki izobražujemo tudi med-
narodni kader
TEČAJ ZA VODJE RODOV
Torej kakšnih enot, smo se vprašali, ko smo začeli delati ANGLEŠKI tečaj za vodje rodov. Pa
to je bila šele začetna dilema. Pojavljala so se nam bolj zapletena vprašanja in dileme.
Denimo, kako prevesti termin pravna odgovornost ali pa, kaj dati v vsebino osnovni program
in čigav? Drugače pa pričakujemo stari dobri tečaj v slovenščini, kljub temu, da bo tudi letos
prenovljeni tečaj za vodje enot in rodov.
Zgodba o angleškem tečaju je že
nekoliko stara. Pred kar nekaj leti je pr-
vič padla ideja za angleški tečaj. Na-
men tečaja bi bil pripeljati v Slovenijo
čim več tujih udeležencev, ki bi jim
predstavili naš način izobraževanja,
vključili bi jih kot udeležence. Kakor-
koli smo se pripravljali in lobirali v tu-
jih organizacijah na koncu nismo
zbrali toliko udeležencev, da bi lahko
tečaj tudi izpeljali. Časi so se spremi-
njali. Vse pogosteje so se odpirale po-
dregijske delavnice, ki so ponujale iz-
menjavo znanja, izkušenj in predvsem
dobre prakse. Delavnice, ki so bile odpr-
te za temi "program za mlade" (Youth
Programme) in "odrasli viri" (Adult
Resources). Eno takih delavnic smo go-
stili predlansko jesen v Bohinju. Med-
narodne vezi pa smo gojili tudi z gosti-
tvijo tujih trenerjev na tečajih za vodje
enot, s katerimi smo veliko pridobili in
jim imeli tudi veliko pokazati in ponu-
diti.
Vse te poti so nas lansko jesen pri-
peljale na podregijsko delavnico na Hr-
vaško, kamor sta Barby in Haza ponesli
še zadnji glas o naših tečajih za vodje
Stran 23
IZ PRVE ROKE julij-avgust 23
(po domače inštruktažah) in se na tem fične teme oblikovali po potrebah ude- nami, komuniciranju, motivaciji in
srečanju z "izobraževalci" tujih skavt- ležencev (denimo za osnovni program, tudi področjem, kot so poznavanje or-
skih organizacij začeli pogovarjati o pravna odgovornost in podobno). ganizacije, spoznavanje specifičnosti
ideji skupnega tečaja na področju izo- In ker bi radi povezali vse tečaje, si taborniškega programa in podobno. Za
braževanja vodij. Končna ideja: "tečaj želimo, da bi se na angleškega prijavil dobro počutje bo skrbel Tinetov nepre-
za vodje enot v angleščini". Ob obliko- tudi kdo izmed tabornikov, se preizku- cenljivi tim (Vindi, Lrga, Rošer) za ka-
vanju projekta so nam podporo in obisk sil v jeziku in spoznaval in druge kultu- terimi bo stala četa dobro podkovanih
obljubili Madžari in Hrvatje, ki so bili re. in zaupanja vrednih sodelavcev.
prvi zainteresirani, obeta pa se nam Drugače pa bo šola povsem navad- V tečaju za vodje rodov, bo delo v
tudi nekaj udeležencev ostalih bližnjih na, kolikor je to sploh mogoče. Kot ste obeh jezikovnih skupinah potekalo
sosed, ki pa udeležbe še niso potrdile. vsi lahko opazili, smo tudi letos razpi- dvojezično, kar pomeni, da bosta pro-
Poleg rednega letnega tečaja za sali tečaj za vodje enot, ki predvideva grama skoraj čisto enaka. Poleg nad-
vodje enot bomo torej izvedli tudi verzi- vključevanje načelnikov družin, čet in gradnje v poznavanju organizacije,
jo v angleščini. Program je ostal enak klubov. V njem se bomo tudi letos veli- lika in nalog vodje, ustvarjalnega
kot v slovenski verziji, le da bomo speci- ko posvečali psihologiji, delu s skupi- vzdušja, nastopa in komunikacije, pa
se bomo ukvarjali tudi s projektnim fi-
nanciranjem in ostalimi funkcionalni-
mi znanji, ki jih mora načelnik rodu
poznati. Za to bomo poskrbeli Tina
(Greta, Nina, Domanjko, Pelčk) in
Habo (Haza, Barby, Vida, Miha) z ena-
ko neprecenljivimi timi.
Da pa bo šola ponujala tisti čarobni
dar, ki ga vsakdo, ki obišče tečaj odnese
s seboj, bomo imeli tudi letos rdečo nit s
katero se bomo vračali v neke davne ča-
se in se izgubili v domišljiji in kreativ-
nosti. Da bo povezanost med tečaji čim
večja, boste tečajniki poskrbeli sami,
pri čemer vam bomo v vodstvu nudili
vso podporo, za večere presenečenja pa
bo poskrbela usoda sama. Upajmo, da
bomo znali vsi skupaj ustvariti pravo
taborniško vzdušje, saj točno to daje pe-
čat vsemu dogajanju. Za kar nekaj od
teh reči pa bo poskrbel starosta Pole.
Tokrat bo Matic tisti, ki se bo postavil
na čelo nomadov in nas popeljal v svet
znanja in prijateljstev.
Ne nazadnje vabim vse, ki se še ni-
ste prijavili na tečaje, da to takoj storite
(če niste že prepozni), ker če se vam to
zgodi, ste svoj cilj prestavili za eno leto.
Stran 24
TABORNIŠK
ABORNIŠKII VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR, LETO XLX
Osebna oprema je enaka kot za letno taborjenje z bivakira-
Razpis za udeležbo na 1. pow- njem in pohodi.
5. Cena
wow taboru GG ZTS v Ilirski Bi- Cena tabora za udeleženca je 30.000 SIT, za vodnika pa
20.000 SIT in vključuje bivanje, prehrano, knjižico z
strici 2004 informacijami, našitek in rutico.
Zveza tabornikov Slovenije objavlja razpis za udeležbo na 1. 6. Prijave in plačilni pogoji
pow-wow taboru gozdovnikov in gozdovnic Zveze taborni- Prijave za zlet GG naj pošlje rod oziroma načelnik rodu na
kov Slovenije v Ilirski Bistrici. posebnem obrazcu na sedež Zveze tabornikov Slovenije,
1. Organizator Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rod mora prijaviti celoten vod
Organizator tabora je Zveza tabornikov Slovenije, soorgani- z vodnikom.
zator pa Rod snežniških ruševcev, Ilirska Bistrica. Prijava mora vsebovati popolnoma izpolnjen obrazec ter
2. Kraj in čas potrdilo o nakazilu.
Tabor bo potekal od 30. julija do 8. avgusta 2004 na Udeleženci iz rodu, ki bo poslal prijave do 15. 12. 2003 bodo
tabornem prostoru v bližini Ilirske Bistrice. upravičeni do 10% popusta ter možnosti plačila tabornine v
3. Udeležba dveh obrokih in sicer 10.000,00 SIT ob prijavi in preostalih
Tabor je namenjen starostni skupini gozdovnikov in 17.000,00 SIT do 15. 4. 2004.
gozdovnic in se ga lahko udeležijo člani ZTS in drugih Udeleženci iz rodu, ki bo poslal prijave po 15. 12. 2003 in
skavtskih organizacij, ki bodo v letu 2004 stari od 11 – 15 pred 15. 4. 2004 bodo upravičeni do 10% popusta. Plačilo
let. Vod sestavlja 9 udeležencev + vodnik. Organizator bo tabornine je v enkratnem znesku v višini 27.000,00 SIT pred
prijavljene vode razdelil po podtaborih, tako da bodo ti 15. 4. 2004.
sestavljeni z različnih območij in držav. Če rod prijavi več Udeleženci iz rodu, ki bo poslal prijave po 15. 4. 2004
kot 4 udeležence je zaželjeno, da prijavi in predlaga tudi nimajo ugodnosti. Plačilo tabornine je v enkratnem znesku
vodnika. Nepopolni vodi bodo popolnjeni z udeleženci iz v višini 30.000,00 SIT. Predvideni zaključni rok prijav je 30.
drugih rodov. 6. 2004 oziroma ob zapolnitvi razpoložljivih kapacitet.
Pogoji za udeleženca so: Tabornino nakažite na TRR 02010 - 0014142372 in
- da je star od 11 – 15 let, oziroma rojen v letih 1993 do navedite sklic 10404 + šifro rodu.
1989 7. Pogoji odjave
- da spoštuje taborniške / skavtske zakone in se obnaša v Do 15. 4. 2004 so možne odjave brez stroškov s povrnitvijo
skladu z njimi vseh vplačil.
Pogoji za vodnika so: Za odjave do 15. 6. 2004 od vplačil odračunamo že nastale
- da je vsaj eden od vodnikov iz istega rodu starejši od 18 stroške.
let (ostali 16 let) Po 15. 6. 2004 so odjave možne le z zamenjavo. V primeru,
- da je v dosedanjem delovanju izkazal spoštovanje da zamenjave do pričetka tabora ne bo mogoče najti,
temeljnih načel skavtstva in da se drži taborniških vplačanih sredstev ne bo možno vrniti.
zakonov
- da ima opravljen vodniški tečaj Razpis za osebje na 1. pow-wow
4. Oprema
Obvezna oprema za vod so mali šotori za 2 – 4 osebe in taboru GG ZTS v Ilirski Bistrici
prva pomoč ter nekaj orodja.
Vod prevzame ob prihodu na zletni prostor kuhinjo (posodo 2004
in kuhalnik s plinsko bombo) za pripravo obrokov in plača Zveza tabornikov Slovenije objavlja razpis za osebje na 1.
10.000 SIT kavcije za opremo. Kavcija se vrne v kolikor je pow-wow taboru gozdovnikov in gozdovnic Zveze taborni-
oprema vrnjena nepoškodovana. kov Slovenije v Ilirski Bistrici.
Vod lahko prinese svojo kuhinjo. 1. Organizator
Stran 25
julij-avgust *2003* 25
Organizator tabora je Zveza tabornikov Slovenije, soorgani- tabornino v enkratnem znesku (5.000,00 SIT oz. 15.000,00
zator pa Rod snežniških ruševcev, Ilirska Bistrica. SIT).
2. Kraj in čas Predvideni zaključni rok prijav za osebje je 15. 4. 2004
Tabor bo potekal od 30. julija do 8. avgusta 2004 na oziroma ob zapolnitvi razpoložljivih kapacitet.
tabornem prostoru v bližini Ilirske Bistrice. Tabornino nakažite na TRR 02010 - 0014142372 in
Prihod osebja je 3 dni (osebje B – 27. 7. 2004) oziroma 1 navedite sklic 10404 + šifro člana.
dan (osebje A – 29. 7. 2004) pred pričetkom tabora. Odhod 7. Pogoji odjave
za vse člane osebja je 1. dan po zaključku tabora, t.j. 9. 8. Do 15. 4. 2004 so možne odjave brez stroškov s povrnitvijo
2004. vseh vplačil.
3. Osebje Po 15. 4. 2004 so odjave možne le z zamenjavo. V primeru,
Za uspešno izvedbo tabora potrebujemo okoli 200 članov da zamenjave do pričetka tabora ne bo mogoče najti,
osebja (A), ki bo skrbelo za vodenje programskih aktivnosti vplačanih sredstev ne bo možno vrniti.
ali delalo v podpornih službah. Poleg tega iščemo še 50
članov posebne skupine osebja (B), ki bodo na taboru
skrbeli za infrastrukturo, higieno in varnost. Natečaj za izbiro himne za 1.
Pogoji za člana osebja A in B so:
- da je starejši od 18 let pow-wow tabor GG ZTS, v Ilirski
- da je v dosedanjem delovanju izkazal spoštovanje
temeljnih načel skavtstva in da se drži taborniških Bistrici 2004
zakonov Zveza tabornikov Slovenije razpisuje natečaj za izbiro
- da je marljiv in delaven himne za 1. pow-wow tabor GG ZTS. Melodija himne naj bo
4. Oprema razigrana in vesela, primerna za starostno vejo gozdovnikov
Obvezna oprema so mali šotori (na 2 – 4 člane osebja in gozdovnic. Enako velja za besedilo himne.
eden). Na natečaju lahko sodelujete s predlogi, ki vsebujejo:
Osebna oprema je enaka kot za letno taborjenje z bivakira- a) melodijo himne,
njem in pohodi. b) naslov in besedilo himne,
O morebitni drugi opremi boste obveščeni po izboru c) naslov, besedilo in melodijo himne.
delovnega mesta. Pogoji razpisa:
5. Cena - Sodelujoči mora biti član Zveze tabornikov Slovenije.
Cena tabora za člana osebja - A je 15.000,00 SIT in - Predlogi himne morajo biti kreativni ter inovativni in ne
vključuje bivanje, prehrano, knjižico z informacijami, smejo biti kopije že obstoječih.
našitek in rutico. - Sodelujoči se strinja z uporabo himne (v celoti ali
Cena tabora za člana posebne skupine osebja - B je 5.000,00 delno) za potrebe
SIT in vključuje bivanje, prehrano, knjižico z informacija- 1. pow-wow tabora GG ZTS 2004.
mi, našitek in rutico. Predloge melodij zapišite v obliki akordov na papirju ali v
6. Prijave in plačilni pogoji elektronski obliki (.doc, .pdf). Akordom lahko po želji
Prijave pošljite na posebnem obrazcu s podpisom načelnika priložite tudi zvočni zapis (.mp3, .wav).
ali starešine rodu na sedež Zveze tabornikov Slovenije, Predloge besedil napišite v elektronski obliki (.doc, .pdf).
Parmova 33, 1000 Ljubljana. Če pošiljate predlog v obliki zvočnega zapisa, ki vsebuje tako
Prijava mora vsebovati popolnoma izpolnjen obrazec ter besedilo kot melodijo, pošljite poleg te tudi samo inštru-
potrdilo o nakazilu. mentalno verzijo himne.
Osebje, ki bo poslalo prijave do 15. 12. 2003 bo imelo Vse predloge, na papirju, disketi ali CD-ju, sprejemamo po
možnost plačila tabornine v dveh obrokih in sicer 5.000,00 pošti na naslov:
SIT ob prijavi in preostalih 10.000,00 SIT do 15. 4. 2004. Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljublja-
Osebje, ki bodo poslali prijave po 15. 12. 2003 bo plačalo na
na.
Stran 26
julij-avgust*2002* 26
Svoje ime in priimek ter ostale podatke priložite na
posebnem listu. RAZPIS ZA UDELEŽBO V
Rok oddaje je 15. december 2003.
VODNIŠKI ŠOLI RJZ
Razpis za TOTeM 2003 Vodniška šola je z leti svojega trdega dela in požrtvovalne
Rod Snežniških ruševcev iz Ilirske Bistrice vas vabi na zagnanosti pridobila pečat dobre vodniške šole in s tem tudi
Taborniško Odbojkarsko Tekmovanje na Mivki, ki se bo naziv področne vodniške šole celjsko – zasavskega
zgodilo območja.
KJE? V Ilirski Bistrici, stadion Trnovo (cca. 300 m od Vemo, da rodovom primanjkuje dobrih vodnikov, sami
železniške postaje) rodovi pa ne zmorejo ali nimajo volje izvesti svoj lasten
KDAJ? 5. - 6. september 2003 vodniški tečaj. V naši šoli so že v preteklih letih nabirali
Program: nova znanja taborniki iz Sežane, Logatca, Kuteževeg,
petek, 5. september – do 16.00 : prihod, prijava ekip, Maribora, Škofje Loke ...
razporeditev v skupine in nastanitev Tudi letos našo vodniško šolo odpiramo na stežaj ostalim
- 17.00: začetek tekmovanja !!! rodovom, ki bi si to želeli.
- 19.00: večerja Pri nas poteka tako tečaj za vodnike MČ kot vodnike GG.
- zvečer taborni ogenj Termini, kdaj se lahko priključite našim 30 bodočim
sobota, 6. september – 8.00 zajtrk vodnikom, so naslednji:
9.00 tekmovanje in spremljevalne aktivnosti I. izmena 7. 7. - 16. 7. 2003
- 13.00 kosilo II. izmena 16. 7.- 25. 7. 2003
- 14.00 nadaljevanje tekmovanja, zaključna podelitev Cena 10-dnevnega tečaja znaša 29. 000, 00 SIT ( če
KDO? Mešane ekipe četvork (2Ž +2M in do 2 rezervi, vendar pridete v Ribno z lastnim prevozom celo nekaj manj ).
sta na igrišču lahko le 2 predstavnika istega spola hkrati). Plačate lahko ob prihodu v Ribno, vendar je potrebna
Starostnih omejitev ni, čeprav je tekmovanje mišljeno za predhodna prijava do 20. junija 20032003. Prijave zbiramo na
kategorijo PP in mlajših grč. naslovu:
KAKO? Prinesite ŠOTOR, spalko, armafleks, menažko, kitaro JANEZ ROŠER
oz. kakšen drugi instrument in veliko dobre volje. Šercerjeva cesta 15
PRIJAVNINA? 3000 SIT na osebo na TRR 10100-0029071380 3320 Velenje
pri Banki Koper, s pripisom »za TOTeM« oz. plačilo na GSM: 031-353-695
samem kraju tekmovanja (naj bo navedena ta opcija v e-mail: janez.roserŽemail.si
prijavi) Prijavite se lahko do 31. 8. 2003 (po tem datumu Lep taborniški pozdrav !
20% višja prijavnina) na naslova Načelnik za vzgojo kadrov v RJZ
Jan Šuštar, Adamičeva 20a, 6250 Ilirska Bistrica, Janez Rošer
031408509, e-mail: jan.sustarŽrutka.net
Kovačič Gregor, Maistrova 18, 6250 Ilirska Bistrica,
041290267, e-mail: gregor.a.kovacicŽkiss.uni-lj.si
NA VOLARJIH
kjer smo vam na voljo tudi za vse morebitne dodatne (MED TOLMINOM IN KOBARIDOM) VAM
informacije. PONUJAMO PRIJETEN PROSTOR ZA
Prijava naj obvezno vsebuje tudi E-MAIL in MOBITEL TABORJENJE OB SVEŽI REKI SOČI.
kontaktne osebe!
P.S.: Prosimo ekipe rodov, da s seboj prinesejo potrdila OSTALE INFORMACIJE
starešin ali načelnikov, da se bodo obnašali po taborniških ZAINTERESIRANI DOBITE NA TEL.
načelih!!! 031-578-282
VABLJENI!
Stran 27
STROKOVNO julij-avgust 27
NOVO
NOVO vv Zadrugi
Zadrugi ZTS
ZTS od
od 15.8.2003
15.8.2003
Rezultati žrebanja prispelih anket iz prejšnje številke Tabora
V uredništvo je prišlo preko 100 izpolnjenih anket. Vsem, ki ste hrib 12, 6250 Il. Bistrica prejme Pesmarico 1111 pesmi, Maja
nam jo poslali se iskreno zahvaljujemo, ker nam bo veliko pomoč Ovčar, Škale 12a, 3320 Velenje prejme trak ZTS s karabinom za
Ovčar
pri našem nadaljnem delu. anez Urevc
okoli vratu, Janez Urevc, Pod anteno 3a, 6320 Portorož prejme
Kot smo obljubili, smo izmed tistih, ki ste napisali na anketo kotliček in Vojko Ličen
Ličen, Grivška pot 12a, 5270 Ajdovščina vodov
tudi svoj naslov izžrebali pet srečnežev, ki dobijo naslednje komplet posode. Nagrajenci lahko nagrade dvignejo vsak delovni
praktične nagrade: Tjaša Bernetič
Bernetič, Marezige 57B, 6273 Marezige dan od 10.00 do 15.00, ob sredah pa do 17.00 v prostorih Zveze
prejme knjigo Tabornikov priročnik, Rok Smrdelj
Smrdelj, Partizanski tabornikov Slovenije, Parmova 33, Ljubljana.
Stran 28
28 STROKOVNO
FILATELIJA Tone Simončič
Slovenske skavtske znamke II.
Prikazujemo pregled vseh izdanih znamk skavtske pošte v
begunskem taborišču v Barletti, saj je to edinstven primer v
zgodovini skavtske pošte in menim, da tudi v zgodovini pošte
nasploh. Slovenci niti vedeli nismo za ta podvig skavtov
oziroma nekateri niti niso resno obravnavali teh znamk.
V Sarajevu je bil zelo dejaven znani protagonist skavtstva 27. december 1946 – poskusni znamki, nezobčani (ena-
v Jugoslaviji Rostislav Polčanov, po rodu Rus. Prav on je ki kot so naslednji)
vzpodbudil Dušana R.Svetliča, da je sestavil pregled izdanih I) 1 lira - skavtski znak, vijoličasta na modrem papirju,
znamk in skavtskih žigov, ki jih je praktično sam izdeloval. II) 2 liri - skavtski kurir, vijoličasta na cinober papirju.
R. Polčanov je slovensko skavtsko pošto v Barletti celo regi- 29. december 1946 - redna izdaja, perforirane na šival-
striral pri ameriški »Lokal Post Collectors Society« pod »Yu- nem stroju 12 ½
goslavian Svout Post«. Polčanov je pred leti v Ameriki izdal 1) 1 lira - skavtski znak, vijoličasta na modrem papirju
jugoslovanske skavtske znamkice, v Trstu pa je hotel osnova- šolskih zvezkov,
ti skavtsko pošto, pa slednje ni uspel. 2) 2 liri - skavtski kurir, vijoličasta na cinober papirju
Dušan R.Svetlič je pripravil pregled izdanih znamk, sam (razni odtenki) italijanskih službenih kuvert,
je opisal, kako se je mučil z izdelavo linorezov, kako se je 3) 5 lir - skavtinja – trobentačica, vijoličasta na svetlo
znašel pri nabiranju papirja za tisk znamk in kako je nastalo rjavem papirju italijanskih službenih kuvert,
zobčanje 11 in 12 ½ . Dejansko lahko imenujemo to delo 4) 5 lir - isto kot pod št. 3, vendar na belem papirju.
pravi skavtski podvig, ki mu velja posvetiti vsaj nekoliko po- 6. januar 1947 – 6. obletnica smrti ustanovitelja svetov-
zornosti s podatki o nastajanju znamk, blokov in žigov. nega skavtskega gibanja Baden-Powella. Njegov portret
s perforacijo znamke 12 ½ na šivalnem stroju.
5) 5 lir - črna na svetlorjavkastem papirju.
10. januar 1947 – službena znamka za prosto poštnino
skavtskega kurirja in čete.
Znamka št.1) pretiskana s »SERVICE«.
6) 1 - lira vijoličasta na modrem papirju.
12. januar 1947 – službena znamka za prosto poštnino
skavtskega kurirja in čete s pretiskom »S« v svetlordeči
barvi.
7) 1 lira - vijoličasta na modrem papirju.
12. januarja 1947 – II. natis znamke št 1); perforacija
12 ½ na šivalnem stroju.
8) 1 lira - vijoličasta na zelenkasto-modrem papirju
šolskih zvezkov.
14. januarja 1947 - avionske znamke; avion v oblakih,
perforacija 11 z urnim kolescem.
9) 2 liri - vijoličasta, rožnata na rožnem papirju,
10) 3 lire - vijoličasta, rumeno-zelenkasta na zelenem
papirju.
Stran 29
STROKOVNO julij-avgust 29
Opomba: za obe znamki so uporabili isti linorez in so ceno znamke naknadno
natisnili. Zato se je zgodilo, da je bila številka 2 na nekaterih znamkah narobe od-
tisnjena. Znamka za 2 liri je bila natisnjena na svetlo rožnatem papirju dopisov
poljske (Andersowe) armade, znamka za 3 lire pa na trdem papirju ovitkov šolske-
ga zvezka.
29. januar 1947 - službene znamke za prosto poštnino skavtskega kurirja in
čete. Skavtski znak nad plameni tabornega ognja. Zobčanje 11 z urnim ko-
lescem.
11) 1 lira - vijoličasta, rožnata na svetlorožnatem papirju aktov poljske armade,
12) 2 liri - vijoličasta, oranžna na olivnem papirju ovitka šolskega zvezka,
13) 3 lire - vijoličasta, svetlozelena na oranžnem pelur papirju.
Opomba: podbarve so rožnata, oranžna in svetlozelena, vse ročno nanešene,
vrednosti so naknadno odtisnjene.
2. februar 1947 - III. in IV. tisk znamke št. 1), perforacija 11 z urnim koles-
cem.
14) 1 lira - vijoličasta na ultramarin papirju platnic šolskih zvezkov,
15) 1 lira - vijoličasta na trdem prusko-modrem papirju platnic šolskih zvezkov.
10. februar 1947 - spominske znamke, izdane ob 2. obletnici obstoja Sloven-
ske skavtske čete in njenih sedem vodov: Jelen, Gams, Kragulj, Orel in Marje-
tica, Ciklama, Planika. Papir svetlorumen iz angleških šolskih zvezkov. Zob-
čanje 11 z urnim kazalcem.
16) 50 centesimov – temnozelena, svetlozelena. Motiv: jelen,
17) 1 lira - vijoličasta, svetlovijoličasta. Motiv: gams in obris Triglava,
18) 1,50 lire - živo rdeča, rožasta. Motiv: marjetica,
19) 2 liri - temnorjava, svetlorjava. Motiv: kragulj in gora Jalovec,
20) 3 lire - škrlatna, rožasta. Motiv: ciklama in obris Triglava,
21) 4 lire - škriljasta. Motiv: orel in obris Triglava,
22) 5 lir - ultramarin. Motiv: planika in severna triglavska stena s Triglavom,
23) 6 lir - mesnato-rdečkasta. Motiv: skavtski znak in lovorjeva vejica. Tip 1,
a) 6 lir - tip 2,
b) BLOK - spominski blok istih znamk s tipom 1 znamke za 6 lir,
c) BLOK - spominski blok istih znamk s tipom 2 znamke za 6 lir.
Opomba: Znamka tip 2 se loči od znamke tipa 1 le po izboljšani lovorjevi vejici.
Format spominskega bloka: 17,1 x 11,8 cm. Papir: hrapav, bel. Zobčanje 11 z ur-
nim kolescem.
12. april 1947 - znamki št. 17) in 18) na debelejšem belem papirju. Zobčanje
11 z urnim kolescem.
24) 1 lira - vijoličasta, svetlomodra,
25) 1,50 lire - rdeča, rožasta.
Opomba: barvi svetlomodra in rožasta sta nanešeni s čopičem.
12. april 1947 - znamka št. 25) s črnim pretiskom nove vrednosti in 3 črtica-
mi.
26) 1 lira na 1,50 lire – rdeča, rožasta,
27. april 1947 - spominska znamka k Prvi slovenski skavtski razstavi v
Stran 30
30 STROKOVNO
5. maj 1947 - znamka št. 27) s črnim pretiskom nove
vrednosti v okrasku in s 5 črticami.
28) 1 lira na 5 lir - škrlatna, rožasta.
16. maj 1947 - provizorna izdaja zaradi prehitre porabe
znamk vrednosti ene lire. Papir rumenkast, zobčanje 11
z urnim kolescem.
29) 1 lira - olivna, modra.
12. julij 1947 - avionska znamka. Italijanska poštna pri-
stojbina se je povišala za 50%, za toliko se je tudi skavt-
ska. Zobčanje 11 z urnim kolescem. Ročno nanešena
svetlomodra barva.
30) 3 lire - vijoličasta, svetlomodra na rumenkastem
papirju angleških šolskih zvezkov.
20. julij 1947 - redna izdaja. Italijanske poštne pristoj-
bine so se povečale za 100%, pa so še skavti za toliko po-
dražili svoje usluge. Zobčanje 11 z urnim kolescem, pod-
barve nanešene s čopičem.
31) 2 liri - črnikasto-vijoličasta, rumeno-zelena. Motiv:
jugoslovanska zastava in napis »Scout Post in Italy«,
32) 4 lire - vijoličasta, svetlomodra. Motiv: slovenski grb in
napis »SL(ovenian) Post in Italy«.
33) 10 lir - črna, rožasta. Motiv: skavt in skavtski znak in
napis »Scouts Post Italy«.
23. avgust 1947 - redna izdaja za pisma in dopisnice.
Motiv: jugoslovanski beli orel in napis SSP (Slovenian
Scout Post). Zobčanje 11 z urnim kolescem. Rožasto
barvo so ročno nanašali. To je bila zadnja znamka Slo-
venske skavtske pošte, ki so jo izdelali v Barletti.
34) 2 liri - črna, rožasta.
Dušan R. Svetlič je mislil tudi naprej, zato je načrtoval še
številne nove motive, ki bi jih uporabil pri izdelavi novih serij
skavtskih znamk. Načrta pa ni mogel izpeljati do konca, saj
so begunci odšli v embarkacijski center Bagnoli pri Neaplju,
od tam pa v Argentino.
Vseeno pa se je ohranilo nekaj predlogov za morebitne
nove znamke. Načrte je izdelal v obrnjeni smeri, da so jih
Vse znamke na slikah so pomanjšane za 50%.
lahko prenesli na linolejsko ploščo in take lahko tudi vidimo
na sliki.
zdomstvu. Skavt v boju z zmajem, z letnico 27. IV. 1947.
Zobčanje 11 z urnim kolescem.
27) 5 lir - škrlatna, rožasta,
a) Tete-Beche par.
Med enotedensko razstavo so pisma na razstavišču žigo-
sali s posebnim rdečim žigom: »Scout Post-Barletta-1. Exhi-
bition« (rožasta barva, nanešena s čopičem).
Stran 31
STROKOVNO julij-avgust 31
ORIENTACIJAPepl
Topografske baze
Karte ali zemljevidi kot grafični izdelki
na papirju so stoletja predstavljali najpri-
mernejši vir podatkov o prostoru. Na osnovi
znanstvenih raziskav oblikovani in vsebin-
Kadarkoli nas zanima podatek o legi, pomenu ali stanju
sko obdelani kartografski prikazi so se raz-
vili do visoke stopnje informacijske, grafič- določenega na prostor vezanega objekta ali pojava, bomo
no oblikovne in tudi umetniške vrednosti. najverjetneje posegli po ustrezni karti. Pa je v današnjem
Tudi papir kot medij, nosilec karte, se je času tehnološkega razvoja in komunikacijskih zmožnosti to
kljub nekaterim svojim pomanjkljivostim, res edina in najboljša možnost?
kot so mečkanje, trganje, dimenzijska
neobstojnost in občutljivost na vlago uve- Zaradi tega se v zadnjih desetletjih tako pravili karto poljubnega merila in območ-
ljavil pri najširših možnostih uporabe. v svetu kot tudi v Sloveniji intenzivno vzpo- ja, z izbiro različnih kotov pogleda, seveda
Vsekakor ima postopek posredovanja stavljajo digitalne evidence o topografskih pa izdelava kart še zdaleč ni edina možnost
prostorskih podatkov na karti na papirju podatkih stanja prostora, t.i. topografske uporabe topografskih baz. Uporabljajo se
tudi druge omejitve in slabosti. Postopek od baze. Praviloma so to podatki v t.i. vektorski predvsem za najrazličnejše analize prostora
zajema podatkov na terenu pa do upodobi- obliki, kjer je vsak objekt zapisan kot točka za potrebe načrtovanja posegov v prostor,
tve na karti (papirju) je dolgotrajen in ali niz točk s podanimi koordinatami in do- ogroženosti pred naravnimi nesrečami,
drag. Časovna natančnost podatkov je tako danimi drugimi lastnostmi, kot so lahko ekonomske izrabe prostora in podobno.
ob dostopnosti porabnikom že slaba. Danes vrsta objekta, uporabnost, leto izgradnje, Poleg podatkov v vektorski obliki pa za
pa nam pri uporabi računalnikov pri vsak- pomen ipd. Na karti so podatki o vseh ob- vse uradne karte v Sloveniji obstajajo tudi
danjem delu tovrstna oblika ne ustreza več. jektih in pojavih, tako naravnih kot izgra- rastrske slike, podatki v rastrski obliki, pri-
Kar poglejmo stanje v Sloveniji – turistične jenih združeni, v topografskih bazah pa ni dobljeni s skeniranjem kart ali pogosteje
in informativne karte so sicer še vedno do- nujno tako. V Sloveniji se ločeno vodijo po- posameznih vsebinskih slojev. Ti podatki
stopne tiskane na papirju, pri uradnih si- datki o reliefu, prometni mreži, vodnem ne omogočajo dodatnih analiz, so pa pri-
stemskih in drugih topografskih kartah pa omrežju itd. Natančnost in podrobnost po- merni kot ozadje za različne tematske po-
tisk »na zalogo« sčasoma opuščajo. Listi datkov je zaenkrat še nekoliko neusklajena, datke in kot oblika uporabe tiskanih kart
DTK 25, izdelani med leti 1993 in 1999, vendar usklajevanje poteka in končna želja na računalniškem zaslonu.
najbrž ne bodo več obnovljeni v tiskani ob- je, da bi vsaj na območjih naselij v nekaj le- Ker sem prepričan, da bi mnogi bralci
liki. Listi Temeljnega topografskega načrta tih vzpostavili topografsko bazo, ustrezno Tabora s svojim znanjem računalništva
(TTN) so bili nazadnje tiskani v začetku merilu 1 : 5000, za vso preostalo območje lahko zelo koristno uporabljali topografske
80-ih let prejšnjega stoletja. Tudi zadnja ti- države pa nekoliko manj natančno in po- podatke v digitalni obliki bom v naslednjih
skana izdaja Atlasa Slovenije nosi letnico drobno, ki bi ustrezala merilu 1 :\'9f5 000. nekaj številkah opisal, kateri podatki in v
1996, popravki so vključeni le še na digital- S pomočjo tako urejenih topografskih po- kakšni obliki so v Sloveniji na razpolago.
no različico Interaktivnega Atlasa. datkov bomo lahko v vsakem trenutku pri-
NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR
IME IN PRIIMEK: _______________________________________________
ROD: ________________________________________________________
ULICA: _______________________________________________________
POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _____________________________________
NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
Stran 32
32 STROKOVNO
OKOLJE Iz knjige Pomagajmo ohraniti
svet, ZTS 1994
še vse tiste manjše, še vedno nepoznane
živali in rastline, bi lahko ugotovili, da
danes dnevno izumre ena vrsta, v na-
Svobodna divjina slednjem stoletju pa bo ena vrsta izu-
mrla mogoče že vsako uro.
Vsa živa bitja igrajo določeno vlogo pri življenjskem ciklusu
našega planeta. Če življenje v divjini izumre, se bo to
naravno ravnovesje porušilo. Pesticidom in industrijskim
stranskim produktom pravimo biocidi, saj povzročajo, da se
to naravno ravnovesje kvari. S pesticidi se borimo proti
nadlogam kot so gobe, bakterije in živali in s tem v kmetijs-
tvu povečujemo pridelek na poljih, travnikih in v gozdovih.
Pokopališče živalskih vrst
V živalskem vrtu v New Yorku
Tudi industrija uporablja vrsto nevarnih substanc, ki jih z
so postavljeni nagrobniki za
dimom spuščajo v zrak, z odtoki v reke ali pa tako, da
vsako višjo živalsko vrsto, ki
proizvajajo izdelke, ki jih potem potrošnik uporabi in
odvrže.
je izumrla v zadnjih 200 letih.
Pozor!
Kaj se z divjino
1. Ne zbirajte ptičjih jajc.
dogaja po svetu
2. Ne pobijajte kač, saj te prežijo na
V Baltiškem morju je zaradi insekte in glodalce.
PBC (polikloridnega bifenila) 3. Ne preganjajte divjih živali in jih
poginilo veliko tjulenjev, ne poskušajte udomačiti.
preživeli pa so le deformira- Biocidi 4. Ne dotikajte se mladičkov, ker bo
ni, ki ne morejo imeti mamo vznemiril vonj, ki ga boste
Tisto, kar dela biocide tako škodlji-
mladičev. ve, je nerazgradljivost. Kopičijo se v te- s tem pustili. Lahko se zgodi, da ne
V ekološki katastrofi bo več skrbela zanje.
lesu, tako kot čajni lističi na cedilki. Ker
Minamata na Japonskem je so mnoge živali drugim živalim za hra- 5. Bodite pozorni na grmovja s
umrlo in resno zbolelo več no, to pomeni, da se bo na določeni plodovi, saj pomenijo hrano za
ljudi, ki so zaužili ribe ptice v zimah.
stopnji v prehranjevalni verigi zgodilo
zastrupljene z živim srebrom. to, da bo neka žival od prevelike količi- 6. Baterije je treba zbirati in dati v
Znanstvenik, ki je odkril ne nakopičenega strupa poginila. Prav reciklažo. Vsebujejo namreč
delovanje DDT-ja proti škodljive snovi, kot so kadmij,
tako pa so biocidi lahko zahrbtni, saj
insektom, je dobil Nobelovo pri odraslih živalih ne pustijo posledic, nikelj ali živo srebro.
nagrado. V prihodnosti pa jo 7. Postanite član organizacij, ki se
pokažejo pa se pri podmladku. Nekateri
bo verjetno odnesel tisti, ki borijo za ohranitev narave in
strupi na primer povzročijo stanjšanje
bo ugotovil, kako svet sodelujte v naravovarstvenih
jajčne lupine, tako se jajce hitreje zdro-
očistiti tega strupa akcijah.
bi in preživetje vrste je ogroženo.
V nesreči jedrske elektrarne
Černobil leta 1986 se je Ogrožene vrste
razširil radioaktiven prah, ki
je povzročil, da so srnjaki, Z uničevanjem okolja danes ogro-
jeleni in ribe v severni žamo približno 25 tisoč rastlinskih vrst
in tisoč višjih živalskih vrst (sesalcev,
Skandinaviji sedaj neužitni.
ptičev, plazilcev in rib). Če bi upoštevali
Stran 33 STROKOVNO julij-avgust 33
Stran 34
34 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
Ozrimo se v nebo
EINSTEINOV KRIŽ
ZNANE IZJAVE Večinoma imajo galaksije
eno samo jedro. Ali ima tale kar
ZNANE IZJAVE (tokrat o sreči): štiri? Ne! Ampak to ni fotomon-
Kdor o sreči samo sanja, naj se taža! Gre za izjemno naključje.
nikar ne čudi, če jo bo prespal. V smeri svetlega jedra čisto na-
(Ernst DEUTSCH) vadne galaksije je namreč masi-
Skrivnost sreče je v tem, da ven, temen objekt – morda celo
pričakuješ mnogo od sebe, pa črna luknja, ki uklanja svetlo-
bo, ki prihaja izza nje. To svetlo-
malo od drugih. (GUINON)
bo zato vidimo štirikrat. Gre za
Da bi bili srečni do določene Einsteinov križ - Fenomen krivljenja
svetlobe v praksi fenomen, ki ga je napovedal
meje, moramo tudi trpeti do Einstein in sicer, da masivni ob-
določene meje. (E. A. POE) jekt lahko privlači tudi svetlobo in ne samo telesa v njegovi bližini. Tako se
Nikoli ne bo resnično srečen pot svetlobe ukrivi. Mi torej vidimo žarke svetlobe jedra galaksije, ki leži si-
tisti, ki ni bil nikoli nesrečen. cer za masivno tvorbo – in to v štirih slikah. Te štiri slike jedra spominjajo
(GRAF) na križ, zato mu tudi pravimo Einsteinov križ.
Tudi meni se zdi, meni, ki imam POLARNI SIJ NI LE NA ZEMLJI
dobro življenje, da metulj in
milni mehurčki, ter tisto, kar je Polarni sij na Zemlji se občasno pojavlja v bližini severnega in južnega
pola. Gre za fenomen, ki je povezan z magnetno aktivnostjo Sonca in inte-
njim podobno med ljudmi,
rakcijo z Zemeljskim magnetnim poljem. Najbolj opazovani so v Nordij-
najbolje ve, kaj je sreča. skih deželah, Kanadi, Severni Rusiji in Aljaski. Sem in tja pa se polarni sij
(NIETZSCHE) vidi tudi iz krajev, bolj odmaknjenih od tečaja, kot na primer Kalifornija
Današnji ljudje so tako neurav- ali Florida. Pa tudi iz Slovenije smo že opazovali polarni sij, res pa da zelo
novešeni, da se počutijo nesreč- redko. Zanimivo je, da se polarni sij pojavlja tudi na drugih planetih. Opa-
ni že, če samo enkrat niso zili so ga že tudi na Jupitru in Saturnu.
srečni. (Graham GREENE)
Najsrečnejši ljudje so tisti, ki
zagrabijo življenje na najštevil-
nejših mestih. Ljudje, ki trpijo,
so tisti, ki imajo samo eno
zanimanje, pa jim ga usoda
oropa. (Theodore ROOSEVELT )
Kdor pozabi svojo srečo, da išče
srečo drugih, najde svojo za
nameček. (Henry Bordeaux)
Polarni sij na Jupitru
Stran 35
STROKOVNO julij-avgust 35
V času okoli 11. avgusta bo meteorski roj Perzeidov ali »Solze Sv. Lovrenca«. Če boste videli
utrinek, si zaželite kaj lepega
Polarni sij POLETI SE KDAJ OZRITE
V NEBO
Ob vročih poletnih večerih, ko za-
radi vročine še ne boste mogli spati, se
kdaj ozrite v zvezdno nebo. V nočeh
brez lune in stran od mestnih luči boste
uzrli nešteto zvezd. Prav v tem času so
na nebu zvezde Strelca, za katerimi je
središče naše Galaksije – Rimske ceste.
Le-ta je v tem času najlepše vidna. Ne-
kateri ji pravijo tudi Mlečna cesta, saj se
Polarni sij na Saturnu
preko celega neba vije kot razlito mle-
ko. Okoli 11. avgusta pa – kot vsako
Rimska cesta je v poletnih nočeh brez lune in leto, poglejte kakšen utrinek. Takrat je
stran od mestnih luči - na nebu lepo vidna namreč meteorski roj Perseidov ali
»Solze Sv. Lovrenca«, ki goduje na ta
dan. Opazovanja bo sicer motila polna
LUNINE MENE luna, morda pa bo zato še bolj roman-
tično …
Prvi krajec 07.07. 2003 ob 04:33
Polna luna 13.07. 2003 ob 21:22
Zadnji krajec 21.07. 2003 ob 09:03 VZHODI IN ZAHODI SONCA
Mlaj 29.07. 2003 ob 08:53 1.07. Vzhod: 05:15 Zahod: 20:57
Prvi krajec 05.08. 2003 ob 09:29 15.07. Vzhod: 05:25 Zahod: 20:50
Polna luna 12.08. 2003 ob 06:48 1.08. Vzhod: 05:43 Zahod: 20:32
Zadnji krajec 20.08. 2003 ob 02:50 15.08. Vzhod: 06:02 Zahod: 20:12
Mlaj 27.08. 2003 ob 19:27 1.09. Vzhod: 06:22 Zahod: 19:41
Prvi krajec 03.09. 2003 ob 14:36 15.09. Vzhod: 06:39 Zahod: 19:14
Polna luna 10.09. 2003 ob 18:36
Stran 36
36 STROKOVNO
NATURA
Evropski biser je pri nas doma
V Sloveniji domuje približno 15.000 živalskih, 6000 rastlinskih in so v EU tudi v lasti organizacij civilne druž-
5000 vrst iz sveta gliv. Z vstopom v EU bo ohranjena narava be, ustanovljenih zaradi ohranjanja biot-
Slovenije tudi uradno postala del skupne evropske dediščine. ske raznovrstnosti ali njenih sestavin. Pri
Nanjo smo lahko upravičeno ponosni, saj je v mnogih državah nas se takšni načini gospodarjenja z nara-
narava mnogo manj pestra, v marsikateri tudi bolj uničena. Seveda vovarstveno pomembnimi območji šele
sodoben način življenja ogroža biotsko raznovrstnost tudi v uveljavljajo.
Sloveniji. Ogroženih je 36 % vseh sesalcev, 49 % vrst ptic, 16 od 22
vrst dvoživk, 48 % vrst domorodnih rib, pa tudi 10 % višjih rastlin. Natura 2000 kot priložnost
Evropska mreža Natura 2000 njem različnih ukrepov bomo na teh ob- Ker je tudi namen taborništva povezan
močjih vzdrževali stanje, ki je ugodno za z ohranjanjem in varovanjem narave, bo
EU že skoraj desetletje oblikuje mrežo ohranjanje habitatov redkih ali ogroženih Zveza tabornikov Slovenije v prihodnje
posebej varovanih območij Natura 2000. vrst. Ugodno stanje lahko zagotovimo bodi- temu projektu namenila več pozornosti,
Namen projekta je ohranjanje biotske raz- si s prepuščanjem območij naravnemu raz- predvsem skozi informiranje o pomenu
novrstnosti, in sicer z varovanjem naravnih voju bodisi s takšnimi posegi, ki vzdržujejo ohranjanja biotske raznovrstnosti z varova-
habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. V ve- njem naravnih habitatov ogroženih rast-
vrst, pomembnih za EU. Na različne načine čini primerov bomo poskrbeli zgolj za linskih in živalskih vrst, skozi programske
varovana območja obsegajo že 15–25 od- ohranjanje sedanjega stanja: nadaljevali aktivnosti, ki bodo prispevale k temu cilju
stotkov ozemlja posameznih evropskih dr- bomo z uveljavljenimi dejavnostmi, npr. s in vzpodbujanje dejavnosti v okviru projek-
žav. Slovenija je tako kot vse druge pridru- pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov ta Natura 2000 v lokalnem okolju v kate-
žene države dolžna določiti območja Natu- po cvetenju in gnezdenju, s trajnostnim rem rodovi delujejo: informiranje, ozaveš-
ra 2000 in jih tudi ustrezno ohranjati. gospodarjenjem z gozdovi, z ohranjanjem čanje, sodelovanje z lokalnimi partnerji in
Ker je večina vrst ogrožena prav zaradi vodotokov z obrečno vegetacijo in ohranja- iskanje priložnosti za sodelovanje pri
izgube naravnega življenjskega prostora, je njem mokrišč. upravljanju teh območij v prihodnosti.
sodelovanje v projektu Natura 2000 za našo Za območja Natura 2000 so že na raz-
državo smiselno. Posebnost Slovenije je na- Zavarovana pestrost, zago- polago finančni programi EU za sofinanci-
mreč velika pestrost vrst na majhni površi- ranje naravovarstvenih projektov (Life III
tovljena prihodnost
ni, zato je naše naravno okolje izredno po- za naravo), naravi neškodljivih oblik kme-
membno za ohranjanje vrst, ki so ogrožene Izbira načina varovanja območij Natu- tovanja (sredstva za razvoj podeželja in iz
na evropski ravni. Največjo pozornost med ra 2000 je prepuščena presoji vsake države strukturnih skladov) in drugih dejavnosti
habitati zahtevajo vlažna travišča, suha članice. trajnostnega razvoja (sredstva iz struktur-
travišča, alpinska in subalpinska travišča, V evropskih državah za biotsko razno- nih skladov).
barja, stoječe in tekoče vode, morski in vrstnost najpogosteje skrbijo s pogodbenim
obalni habitatni tipi, gozdovi in podzemelj- varstvom ali skrbništvom, na habitatnih ti-
ski habitatni tipi. Naše razvojne možnosti pih s kmetijsko rabo so to pogodbe v okviru Dodatne informacije o projektu
so odvisne tudi od tega, kako trajnostno kmetijsko-okoljskega programa. Tak način Natura 2000 lahko preberete na
bomo znali ravnati z našimi naravnimi zagotavljanja ugodnega stanja habitatnih spletni strani Ministrstva za okolje,
vrednotami. tipov v Sloveniji že uveljavljamo. prostor in energijo RS:
Naslednji pogost način za upravljanje www.natura2000.gov.si. Vprašanja in
Ugodne razmere za pomem- in varovanje teh območij je razglasitev za- predloge lahko naslovite na
bne napredke varovanih območij: narodnih, regijskih in
elektronski naslov info.mopŽgov.si.
krajinskih parkov ter naravnih rezervatov.
Kljub temu da bodo območja Natura Informacije so na voljo tudi na
Zavarovana območja v Sloveniji že
2000 v Sloveniji varovana, bodo imela raz- poznamo, saj trenutno obsegajo 8% ozem- spletnih straneh EU:
lično rabo. Vključevala bodo kmetijske in lja Slovenije, največje med njimi je Triglav- http://europa.eu.int/comm/
vodne površine, gozdove, močvirja, obalo, ski narodni park. environment/nature.
morje in jame. S preudarnim povezova- Nekatera najzanimivejša območja pa
Stran 37 STROKOVNO julij-avgust 37
Stran 38
38 STROKOVNO
NARAVA
Rod Črnega mrava
Področje delovanja: Ljubljana - Moste
Leto ustanovitve: 1952
Število aktivnih članov: 75
Struktura rodu - 7 vodov MČ, vod GG in vod PP ter grče
Najbolj zagrizen član rodu: Luka Jan, Jakčeva 8, Ljubljana, GSM 040/687
531, mihajŽedico.si
Naslov spletne strani rodu: rcm.rutka.net
Simbolika imena rodu
Rod Čnega mrava je poimenovan po predvojnem skavtu Miroslavu Zoru -
Črnemu mravu, ki je spadal med vodilne predvojne skavte, poleg tega pa je
veliko prispeval k tedanji skavtski literaturi.
Stran 39
STROKOVNO julij-avgust 39
KOSOBRIN
PEGASTI BADELJ
(Silybum marianum L.)
Pegasti badelj je eden najlepših in največjih osatov, ki raste
pri nas. Zraste v višino od 50 do 150 cm. Zelo lahko ga
spoznamo, saj ima velike, belo-zelene pisane liste, ki so
trnasto nazobčani. Na koncih stebel so posamično kroglasta
in škrlatno rdeča koškasta socvetja. Iz oplojenih cvetov se
razvijejo plodovi s trdo lupino. Na vrhu imajo svilnati čop
dlačic, ki kasneje odpade. Plodovi imajo črnikasto lupino.
Rastlina cveti od meseca julija do avgusta. Raste na suhih
prostorih, železniških nasipih, ledinah, ljudje ga gojijo tudi
po vrtovih in v nasadih.
Učinkovine:
Priprava: Priprava:
Silimarin, eterično olje, smole Cvetne glavice z ovojnimi lističi ku- Cvetne glavice najprej prekuhajte v
Uporabnost: mladi listi za juhe, pri- hajte v vodi, ki ste jo okisali s sokom slani vodi z dodatkom kisa. Odcedite jih
kuhe, predjedi, v zdravilne namene ene limone. Po petih minutah kuhanja in zložite v steklene kozarce. Ko se oh-
zdravi jetra, scre in mehur. vodo odlijte in zelenjavo prelijte s hlad- ladijo, dajte v kozarec klinček ali dva,
no vodo. V globoko posodo dajte olje, nekaj poprovih zrn, vejico timijana, ve-
RECEPTI ostanek limoninega soka, koper, ko-
marček, materino dušico, poper, zeleno
jico poprove mete in vse skupaj zalijte z
olivnim oljem.
kavino žličko soli in 5 dcl vode. Zaku-
ČAJ hajte ter dodajte cvetne glavice pegaste- PRAŽENA STEBLA
1 čajno žličko plodov pegastega ba- ga badlja. Kuhajte še 5 minut. Glavice Potrebujemo ½ kg stebel pegastega
dlja prelijemo s ¼ litra vrele vode, pu- previdno poberite iz posode ter dajta v badlja, 4 žlice drobtin, 5 dag masla, 1
stimo stati 10 do 20 minut in odcedimo. posodo za solato. Začimbe kuhajte tako strok česna in sol.
Čaj pijemo vroč in po požirkih zjutraj dolgo, da povrejejo na polovico. Nato Priprava:
na tešče, pol ure pred kosilom in zvečer precedite in prelijte preko cvetnih gla- Stebla ogulite in prekuhajte v vodi,
pred spanjem. Vsakič po eno skodelico. vic. Pokrito posodo postavite v hladil- da se odstrani grenek okus. V drug lo-
Pomaga namreč pri jetrnih boleznih. nik, da se dobro ohladi. Ohlajeno po- nec z vodo dajte sol in kuhajte tako dol-
nudimo kot predjed. go, da se stebla zmehčajo. Odcedite jih
HLADNA PREDJED in razprostrite na segreto ponev, po njih
KONZERVIRANE CVETNE posipajte na drobno narezan česen. Na
Potrebujemo 40 cvetnih glavic, 1
GLAVICE stopljenem maslu prepražite drobtine,
dcl olivnega olja, sok 3 limon, 1 žličko
drobno narezanega kopra, 1 lovorjev Potrebujemo cvetne glavice z ovoj- da postanejo zlato rumene, prelijte jih
list, 10 poprovih zrn, 1 žličko komarče- nimi listi, vinski kis, olivno olje, klinč- preko stebel in takoj postrezite.
vih plodov, 1 steblo zelene, 1 vejico ma- ke, beli poper v zrnu, timijan, lovorjev
terine dušice in sol. list, poprovo meto in sol.
Stran 40
40 STROKOVNO
MEDNARODNE Nina
Dragi moji begavčki,
zadnjič sem brala v neki knjigi, da je popotništvo pravzaprav prirojena bolezen. Nekateri
jo pač imajo, drugi pa ne. Izraža se že v rani mladosti, ko otrok na skrivaj malo zbeži od
staršev. Od nje ne moreš ubežati, saj te spremlja povsod. Ima tipične simptome odvi-
snosti, ki se ob daljši abstinenci kažejo kot težave z želodcem in živčnost. Edina rešitev
je odhod iz države ali vsaj iz rodnega kraja. Imamo pa popotniki tudi eno lastnost, ki so
je veseli predvsem naši, neodvisni prijatelji in sorodniki – najlepše nam je, ko pridemo
nazaj domov. Seveda to ne pomeni, da nihče drug ne mara potovati. Kje pa! Pravzaprav
je takšnim še lažje, saj ne čutijo tega kot nujo, ki se ji ne morejo upreti … Tako se nas bo
štirideset begavčkov konec julija odpravilo na novo pustolovščino na Portugalsko, od
koder vam bomo zagotovo kaj napisali.
Prijetno popotniško poletje vam želim,
Nina
nina.jereŽrutka.net
WAGGGS – kaj pa je zdaj to?
Najbrž ste že opazili, da se poleg kratice WOSM pogosto
pojavlja tudi WAGGGS, recimo pri RoverWayu, ki je skupna
akcija obeh organizacij. Vemo, da je WOSM Svetovna organi-
zacija skavtskega gibanja, toda kaj je potem WAGGGS?
WAGGGS oziroma World Association of Girl Guides and Girl
Scouts je svetovno združenje skavtinj. Ustanovljeno je bilo
leta 1910, zgodba o njegovem nastanku pa gre takole: ko je
BP na srečanju skavtov leta 1909 v Londonu med udeleženci
zagledal tudi nekaj deklet, ki so hotele sodelovati pri novem
gibanju in so trdile, da so skavtinje (“girl scouts”), ga je sko-
raj kap. Vseeno se je odločil, da bo dal dekletom priložnost,
vendar je bil mnenja, da morajo imeti poseben program in Kaj pa hočejo?
posebno organizacijo. Kasneje je napisal poseben program Cilj organizacije je omogočiti dekletom in mladim žen-
za dekleta, jim dal drugačno ime, “girl guides”, in prosil svo- skam, da razvijejo vse svoje zmožnosti. Gibanje je odprto
jo sestro Agnes naj napiše priročnik za dekleta. vsem dekletom in mladim ženskam ne glede na raso, izvor,
Leta 1912 so dekliško skavtsko organizacijo ustanovili narodnost ali karkoli drugega. Zaradi specifično ženskega
tudi v ZDA, toda zaradi napačne podobe, ki bi jo v ameriški značaja se gibanje seveda ukvarja s stvarmi, ki igrajo po-
javnosti predstavljalo ime “guides”, so se odločile, da se bodo membno vlogo v življenju deklet in žensk, kot je na primer
imenovale “girl scouts”. “Guides” ali vodiči so bili v tistih ča- enakopravnost med spoloma, organizirajo pa tudi akcije za
sih namreč predvsem indijanski lovci. Tako je nastalo skup- pomoč dekletom, kot so preprečevanje mladoletniške noseč-
no ime za svetovno združenje skavtinj. nosti in izobraževanje o AIDS-u.
Danes ima WAGGGS skoraj 10 milijonov članic v 144 dr- Seveda pa organizacija ne diktira, da morajo biti v na-
žavah. Tudi v Sloveniji imamo skavtsko organizacijo, ki je cionalnih organizacijah samo dekleta. Svoje poslanstvo lah-
članica svetovnega združenja skavtinj. To je Združenje slo- ko organizacije uresničujejo na kakršenkoli način želijo –
venskih katoliških skavtov in skavtinj, ki je od leta 1999 član lahko imajo skupine, kjer so samo dekleta ali pa izobražuje-
WAGGGS. jo dekleta in fante skupaj.
Stran 41
STROKOVNO julij-avgust 41
Tudi WAGGGS sodeluje z Združenimi narodi in ima svoje Svetovna akcija
ekipe v vseh šestih svetovnih centrih Združenih narodov, v Po svetovni konferenci leta 2002 je WAGGGS pričel s svo-
Nairobiju, New Yorku, Rimu, Ženevi in na Dunaju. Naloga jo novo osrednjo temo za naslednja tri leta, Naše pravice, na-
predstavnikov je, da predstavljajo interese deklet in mladih ša odgovornost. Tudi ta akcija ima svoj logotip, ki ima sim-
žensk v pristojnih telesih in sodelujejo v razpravah in aktiv- bolni pomen. Deteljica v sredini ponazarja WAGGGS-ovo
nostih, ki so povezane z njihovim področjem. osrednjo vlogo na področju človekovih pravic in odgovorno-
Prav tako ima WAGGGS status splošnega svetovalca pri sti, medtem ko štirje koti ponazarjajo, da svetovno združenje
Ekonomskem in socialnem svetu Združenih narodov. seže na vse konce sveta. Roki poudarjata klic k dejanjem in
hkrati predstavljata praktičen pristop k tematiki. Ob tem sim-
bolizirata tudi močan vpliv, ki ga ima lahko sodelovanje. Be-
seda OUR (“naša”) je napisana z velikimi črkami, da pouda-
ri osebno zavzetost vsakega posameznika. Simbol kot celota s
svojimi dinamičnimi barvami predstavlja gibanje in spre-
membo in nas opominja, naj delujemo pozitivno v smislu
podpore tej iniciativi.
Če bi radi izvedeli še več o WAGGGS-u, si oglejte njihovo
domačo stran na www.wagggs.org
www.wagggs.org. Od tam so tudi fotografi-
je in logotipi.
Simboli WAGGGS-a
Znak WAGGGS je zlata triperesna deteljica na modrem
ozadju, ki predstavlja sonce, ki sije na vse otroke sveta. Vsak
del deteljice ima svoj pomen: trije listi pomenijo tridelnost
skavtske prisege, steblo predstavlja ogenj ljubezni do človeš-
tva, žila na srednjem listu predstavlja iglo kompasa, ki kaže
pot, medtem ko dve zvezdi pomenita prisego in zakone. Na
zastavi WAGGGS najdemo še bel plamen, zavezanost miru, in
tri kocke, ki predstavljajo tridelno prisego.
Oživitev skavtstva v Afganistanu
Svetovna skavtska pisarna julija organizi-
ra seminar o oživljanju skavtstva v Afgani-
stanu. Namen seminarja bo oceniti
možnosti za oživitev gibanja v državi, ki jo
je prizadela vojna. Skavtstvo je bilo v
Afganistanu prepovedano leta 1978,
država pa je ena od sedmih svetovnih
držav, kjer skavtsko gibanje ne obstaja.
Stran 42
42 RAZVEDRILO
POPOTOVANJA Matjaž Nemanič
Vročinske zgodbe
Misli ni! Ena sama ravna črta, ki se ne zgane. Topo gledava predse in ni besed, saj jih niti ne
more biti. Tudi pred nama na cesti je črta – rumena in vleče se v razgreto neskončnost. Avto
leno požira milje, radio ne dela, klima je le pobožna želja, okna so odprta in prah se suho
vrtinči po negibni puščavi. Usta so zlepljena že od jutra. Molčiva od vročine. Ustaviva in vse se
ustavi z nama. Počasi odprem vrata, izstopim in se pripravim na posnetek. Kateri norec bi
ustavil na cesti AZ-367 sredi ničesar in delal slike puhtečega asfalta izginjajočega proti
rdečemu arizonskemu skalovju. Sonce me prilepi na asfalt in ob 43*C se že čuti vonj kot pri
asfaltiranju. Rdeči skalni obeliski v daljavi visijo v zraku!? Fatamorgana!? Pritisk na sprožilec
je prelomil trenutek in zbudil pregrete misli! Vročina je suha in neprekinjena. Teja mi poda
plastenko čaja, ki se je segrela na zadnjem sedežu in zdi se, da je tik pod vreliščem, a se
prileže. Ne vem, kdo še poleti sploh potrebuje led, če je žeja res prava!
je včeraj povedal, da je v Luisiani včasih še sedet in dihat tež-
ko, ker je tako zelo vlažno in vroče. Šele zdaj ga razumem.
**
V skupni kopalnici pod tušem po ploščicah plesen raste
skorajda pred očmi, tako prekleto umazano, mokro in vroče
je. Nobenega pametnega razloga ni, da sva se ustavila v tem
mestu, ravno v tem zanikrnem hotelu in včasih mi ni čisto
jasno, kako zaideva v take luknje. Če prav pomislim, ne vem,
kaj je huje!? Ščurki, ki silijo k meni pod tuš, smrdeče topel
zrak, ki se ne premakne ali vroč pot, ki me oblije takoj, ko cu-
Rdeči peščeni osamelci v Arizoni, kot bi vstajali z nič, in cesta, ki se rek vode zaide na drug del telesa. Če se bo še enkrat začelo
izgublja proti njim. življenje na zemlji, se utegne ravno v tej luknji v Bacolodu na
Ura je pol treh zjutraj in še vedno nemo strmim v strop Filipinih. Voda, ki zastaja po vogalih tako imenovane skupne
najinega avta. Tik poleg naju je možakar zaloputnil vrata kopalnice je še najbolj podobna prajuhi. Za nameček crkne
svojega pick-upa in besno začel vpiti na svojo ženo! Začne se še luč in z bojaznijo pred hrestljajočim zvokom lupinic ščur-
pravi besedni masaker in Teja se od strahu stisne k meni.
Tudi sam se ne bi čudil, če bi kdo od njiju na plano potegnil
pištolo. Kriza! Ni ravno prijetno, vendar ne vem ali me je bolj
strah ali mi je bolj vroče. Končno se par pomiri. Vse je OK, če
se le ne bi, z majico zalepljeno na hrbtu in s pljuči polnih
hlapov, ki so se iz bencinske črpalke nezadržno razširili po-
vsod po avtu, počutila tako grozno. Spiva na črpalki nekje v
predmestju Baton Rouga v Luisiani in zaradi varnostnih raz-
logov okna niso odprta več kot le za drobno črtico. Zdi se mi,
da se kopam v lastnem znoju in glede na to, da se nisva tuši-
rala že vsaj nekaj dni, je to vse prej kot prijetno. Samopomilo- Bencinske črpalke so bile najin včasih tudi vroč dom med potepanjem
valno razmišljam o besedah starejšega možakarja, ki nama po ZDA.
Stran 43
RAZVEDRILO julij-avgust 43
kot nama. No ja, nepopravljiv optimist
je! Takoj bi jim dal stopinjo ali dve na-
jine temperature in zamenjali najin
pogled na umazano zaveso za razgled
po živopisanih preprogah.
Nekje na S Filipinov spuščava dušo v opoldanski pripeki. Včasih ni bilo sence niti za glavo,
tako da je edina možna izbira bil obcestni jarek.
kov, ki jih seveda ne morem videti, vem
pa, da jih je vse polno, počasi odtavam
v najcenejšo, a zagotovo najbolj vročo
sobo brez okna.
***
Peshawar, Pakistan; Avgust 2000,
zgodnje popoldne – najina telesna
temperatura je 38,5oC, temperatura v
sobi 38oC, temperatura zunaj 38oC.
Zrak je negiben. Zdi se, kot da se je vse
zarotilo proti nama. Preznojene ude
stegujeva proti ventilatorju, ki leno reže
gost, zatohel hotelski zrak na velike
vroče rezine zraka, ki počasi padajo na
naju. Samo z eno hitrostjo dela in hva-
la bogu, da dela. Vse me boli! Na stra-
nišče hodiva tako pogosto, da se voda iz
pipe komaj uspe natočiti v plastičen
vrč, s katerim splakujeva talni-smukaš-
ko-počepni WC. Morilsko naporno je
počepniti vsakih deset minut, opraviti
vse podrobnosti, ki sledijo zastrupitvi z
vodo, pospraviti in odtavati nazaj v raz-
beljeno sobo. Tokrat imava v sobi celo
okno – na hotelski hodnik!? Teja odta-
va na hodnik, na zrak. Vrne se z ohra-
brujočo zgodbo, da je na sosednji strehi
tistim, ki sredi najmočnejšega sonca či-
stijo afganistanske preproge bolj vroče Najboljša možna ohladitev – na strehi džipa. Končno veter v laseh!!
Stran 44
44 RAZVEDRILO
TRENUTKI
Odhajam z vetrom, a ne v praznino. In mnogokrat sem bil med vami kakor jezero v planinah.
In če ta dan ni izpolnil vaših potreb in moje ljubezni, potem V meni so odsevali vaši vrhovi in ukrivljena pobočja in celo
naj pomeni obljubo za neki drugi dan. begajoče črede vaših misli in želja.
Potrebe ljudi se spreminjajo, ne pa njihova ljubezen in njiho- In v mojo tišino je v potokih pritekal smeh vaših otrok in v
va želja, da bi ljubezen uresničila njihove potrebe. rekah so tekle k meni želje vaše mladine.
Vedite tudi, da se bom vrnil iz večje tišine. In ko so dosegli mojo globino, potoki in reke niso prenehali
Jutranja megla, ki izgine ob zori in pusti samo roso na poljih, peti.
se bo dvignila in zbrala v oblak ter spet padla z dežjem na (Kahlil Gibran: Prerok)
zemljo.
In jaz nisem bil drugačen od megle. Dragi moji!
V tišini noči sem hodil po vaših cestah in moj duh je vstopal v Naj vam hladne sape dajo moč, da v sebi najdete karkoli no-
vaše hiše vega. Potrudite se in izpraskajte tisto najboljše v sebi, kar
in bitje vaših src sem čutil v svojem srcu in vaš dih je bil na vam še ni bilo dano spoznati. In ko se spet beremo na jesen,
mojem obrazu in vse sem vas poznal. bomo malo pretresli naša nova doživetja! Do takrat pa vam
Da, poznal sem vaše radosti in tegobe in v vašem snu so bile polagam: IZKORISTITE PRILOŽNOSTI!
vaše sanje moje sanje. Lrga
Stran 45
RAZVEDRILO julij-avgust 45
JEŽKOV KOTIČEK
Z naravo k boljšemu človeku
Današnji prispevek je zame svojevrsten izziv. Predvsem
zato, ker sem začutil, da mi je kakšen utrinek nočitev pod
zvezdami blizu. Tako domač. Začutil sem veter, ki veje
izza platnic in si zaželel, da bi z njim lahko jadral. Kakor
avtor, ki nam s svojim lastnim življenjskim zgledom pove
več kot tisoč besed.
Beseda o pisatelju. Laskavo naštevanje vseh njegovih do-
sežkov, podvigov, naslovov in nazivov bi ne bilo v duhu člove-
ka, kakršnega sem si narisal v glavi, ko sem bral njegovo iz-
poved. Aldo Rupel
Rupel, Slovenec, ki živi in dela v Italiji, je v svo-
jem življenju počel in doživel marsikaj. Toda zdi se, kakor da
se venomer vrača. Kam? K nečemu, za kar je trdno prepričan,
da bi ohranilo naš svet lepši, boljši in pravičnejši. So morda to
le ideali, ki jih pogoltni kapitalizem in moderna družba z
vsakim dnem porivata vse dlje od človeka.
In kaj nam ostane? Aldo ve, a nam tega ne vsiljuje. S
skromnim zgledom, gromozanskimi izkušnjami in nekak-
šno starševsko željo že mnogim generacijam tabornikov, pla-
nincev in druge mladeži kaže kraj, prostor in čas v katerem je
našel sebe. Ostane nam narava, ostanejo nam samo njegove
Nočitve pod zvezdami
zvezdami. Kot ustvarjene za tisto večerno raz-
mišljanje pred spanjem. Za vsak večer ena. In nemalokrat mi
je bilo žal, da spim na mehkem in toplem med štirimi stena- gleda na svet, opisu čudovite narave naše dežele in drugih
mi, namesto da bi dihal zrak prostranih snežniških gozdov. dežel, … Potem sem se samo še prepustil užitkom ob branju
Nekaj časa sem se, čisto po nepotrebnem – priznam, uk- in se nemalokrat prav prisrčno nasmejal ob avtorjevih ro-
varjal s tem ali je pisatelj namenil knjigo izpovedovanju bo- mantičnih opisih. Dovolite mi le eno poved:
gatih izkušenj, morda razlagi svoje filozofije in danes žal že » Glede na spomine in izkušnje iz življenja v naravi sem
domala drugačnega (nekateri bi rekli konzervativnega) po- pomislil, da bi samotna nočitev, sicer ene same noči, v globi-
ni gozda, nekaj desetin kilometrov daleč od organiziranega
življenja in nekaj ur hoje od zadnje obljudene domačije, v
popolni tišini in ob odmiranju dneva od rožnatega do tem-
nejšega in kasneje grozečega mraka tja do sedenja ob ognju,
ki bližnjo okolico sicer osvetljuje s plahutajočimi plameni, a
hkrati povzroča, da je tema preko bližnjega grmovja in dre-
ves še bolj črna kot je v resnici, in do zamrtja poslednje žerja-
vice, ko veš, da nima več nobenega smisla posedeti in iskati
Jež svetuje, vi preberete: še zadnji pečen krompirček med ogorki, ampak moraš v
Aldo Rupel, Nočitve pod zvezdami spalno vrečo, kjer se soočiš sam s sabo, utegnila priklicati do-
volj verodostojne okoliščine mrtvaške osamljenosti.«
Stran 46
46 RAZVEDRILO
Z ZNANJEM DO ODGOVORA
1 2 3 Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pra-
vilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vpraša-
njem.
4 5 6 1. Kaj je predstavljal znak, ki so ga v Mexico Cityju iz
pločevink naredili skavti? H – UNICEF-ov logotip, P – skavt-
sko lilijo, I – napis Coca-cola
5 4 7 2. Kaj na taborniških tekmovanjih zahteva merska
naloga "minsko polje"? Š – merjenje azimuta, O – merjenje
azimuta in razdalje, P – merjenje razdalje
8 9 2 4 3. Koliko kisika vsebuje zrak? B – 30 odstotkov, V – 43
odstotkov, D – 21 odstotkov
4. Kako se imenuje nov priročnik Planinske zveze Slo-
venije? K – Gorski tabori, M – Planinski tabori, O – Bohinj-
STRIC VOLK ski tabori
5. Kakšne barve je bil prvi slovenski skavtski žig? I –
Pa so za nami; še ene volitve namreč. V ozadju in iz svetlo-zelen, T – rdeč, G - rumen
varne razdalje sem spremljal zaključne boje in iz vo- 6. Kaj je naslovna tema letošnjega poletnega jambo-
lilnih programov skušal ugotoviti, kaj bo prinesla nova reeja v bližini St. Petersburga? Č – Moja Rusija, T – Moj
metla. Bolj malo je bilo volilnih obljub, ki bi jih lahko jamboree L – Moje ljubljeno mesto
izmerili v času mandata, so pa bili kandidati in kandi- 7. Koliko meri najvišji vrh pacifiškega otoka Raroton-
datka za mesta v izvršni oblasti polni besed kot na ge Te Mango? N – približno 600 metrov, E – nekaj metrov
primer, sodelovanje, aktivna participacija, udeležba, manj kot Triglav, Z – 200 metrov
pomoč, izmenjava informacij in želja, ki so jih naslo- 8. Kako so se imenovali naseljenci novih, neznanih
vili na tega besednjaka nevajeno "lokalno in regio- ozemlji? G – nomadi, A – staroselci, E – pionirci
nalno prebivalstvo". 9. Koliko glavnih smeri poti imajo ptice selivke? Ž –
V bistvu so načelniki in starešine rodov in območij vo- dve (sever in jug), B – štiri, R – ptice iz različnih kontinen-
lili sebe, saj vodstvo vse karte stavi ravno na njih. In tov imajo različne smeri
potem smo tam; pri spremembah. Stvari se ne da
spremeniti, če se ne spremenimo vsi skupaj; če ne REŠITEV IZ ŠTEVILKE 5/6:
spremenimo našega pogleda, mnenja, odnosa in rav- MUHASTI APRIL
nanja. Spremembe terjajo svoj čas - te dobrine pa
nam zadnje čase kronično primanjkuje.
Ali smo torej sposobni najti čas, s katerim bomo spre- Rešitve so: ___________________________
NAGRADNI KUPON - 7-8
menili ravnanje in tako v partnerskem odnosu razvili _____________________________________
LIEBER
Penzion-restavracija
_____________________________________
novo kvaliteto delovanja na vseh ravneh? Glede na to,
Srednje Gameljne 32e
da smo si z izvolitvijo novega vodstva (torej nas) za- _____________________________________
dali to nalogo, je vse odvisno od nas - od naše odloči- _____________________________________
tve. Do takrat pa bo metla pometala le nepomembne
_____________________________________
pravilnike, potrjevala vodje projektov in tečajev, us-
Reševalec: ____________________________
tanavljala komisije, pripravljala gradiva in se kako
drugače ukvarjala sama s seboj. _____________________________________
Vaš stric Volk _____________________________________
Stran 47
RAZVEDRILO julij-avgust 47
NAGRADNA KRIŽANKA
SESTAVIL: SAMOPOSTRE- ŠAMPION ŽELEZOV PREME- VZOR, NEZNANEC NAŠ ALPINIST ADAM OCET
F. KALAN ŽNA TRGOVINA OKSID TENKA MALIK (TOMO) IN ?
MAJHEN
PLAZILEC
PTICA
(LJUBK.)
SLIKAR MAVEC PRIP. SASOV
TANJA
RIBIČ KAMNITA BALETKA
GMOTA MLAKAR
X
GOROVJE TENIŠKA SOSEDA
TELOVADBA V EVROPI IGRALKA IRAKA
OB GLASBI SREBOTNIK
PRIPADNIK
MAČJI BRALNO SOSEDNJA INKOV
SAMEC PISALNI DRŽAVA NARAVO-
POMNILNIK SLOVEC
POVRŠINSKA
BRESKVI MERA
PODOBEN
SADEŽ VRH V JULIJCIH
DEŠČICA SL. TISKOVNA
ORANŽADA AGENCIJA
RIBIŠKA ISADORA
MREŽA (KRAJŠE)
SAMARITANEC
JAPONSKA
MISELNA IGRA PESNIK
ŽUPANČIČ
NAPRAVA, KI
LESENO STAR SEVA ZELIŠČNI
PIHALO SLOVAN SVETLOBNI NAPITEK
ŽAREK
SL. IGRALKA
BOJ, (NINA)
SPOPAD ZAPOREDNI
ČRKI
ORGAN POTREBA LITERARNA
VIDA JUNAKINJA
KARENINA
PEVEC SNOV NEBESA,
PLESTENJAK PARADIŽ
Nagrajenci in nagradni razpis številka 7-8
Pravilno izpolnjen kupon št. 4 je poslalo 19 bralcev grado podjetja JAZON pa Klara Nemec iz Prebolda. Česti-
TABORA, pravilne rešitve pa so: OVOJEK, MARTINAR, tamo!
ORADA, DAN TABORNIKOV in DAN ZEMLJE. Nagradne kupone št. 7/8 pošljite najpozneje do 25.
Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Keti Vincek avgusta na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000
iz Grosupljega, DROGINO nagrado prejme Helena Mur- Ljubljana. Obvezno na dopisnici.
gelj iz Otočca, Andraž Muhič iz Kočevja dobi knjigo, na-
Stran 48
Sorodne izdaje
Revija Gozdovnik 2004 št. 20
Revija Tabor 2003/5-6
Reši anketo in prispevaj
Revija Tabor 2003/12
Mini – maxi
