Revija Tabor 2004/10
Luzerski projekt?! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34
ASTRONOMIJA Primož
Zgodovina astronomije - kako se je
nadaljevalo
Na Giordana Bruna je močno vplival Nikolaj Kopernik (1473 - 1543), ki je že v sredini 16.
stoletja podal prvi model vesolja, ki je temeljil na matematičnih zakonih. Pri vsej stvari je
najbolj revolucionarno prav to, kar imamo danes za nekaj popolnoma samoumevnega -
prvi poskus opisa gibanja teles v vesolju z matematičnimi izrazi.
Do takrat je namreč veljala mate- zakone gibanja planetov. Prvi zakon znanstvena revolucija. Sprva jo je do-
matika za nekaj tako imaginarnega, da pravi, da je planetova pot elipsa s Son- kaj uspešno zatirala Katoliška cerkev,
nihče ni verjel, da bi se jo dalo uporabi- cem v enem od njenih žarišč. Drugi za- ki je dosegla svojo skrajnost z inkvizici-
ti tudi za opis gibanja nebesnih teles. V kon trdi, da se planet giblje hitreje, ko jo v takratni Španiji. Cerkev je tako trd-
svojem modelu vesolja Kopernik posta- je bližje Soncu, in počasneje, ko je bolj no zagovarjala Aristotelov model veso-
vi v center Sonce, Zemljo pa obravnava oddaljen. Tretji zakon pa predstavlja lja, da je nove znanstvene ideje kazno-
kot enega izmed teles, ki krožijo okoli matematično zvezo med časom, ki ga vala s sežigom na grmadi. Vendar iz-
Sonca po krožnicah. Prav zato veljajo porabi planet, da Sonce popolnoma ob- bruha znanosti, ki je sovpadal z raz-
njegovi revolucionarni poskusi za pre- kroži in srednjo oddaljenostjo od Son- svetljenstvom, ni mogla popolnoma za-
lomnico v Astronomiji. Kopernikov mo- ca. Val novih pogledov na vesolje je treti. Odkritje teleskopa (1609) je omo-
del je imel seveda ogromno nasprotni- zaokrožil Isac Newton (1643 - 1727), ki
kov, med njimi tudi Tycho Brahe (1546 je Keplerjevemu modelu vesolja dodal
- 1601), ki je sicer verjel, da se planeti še gravitacijo. Tako je Newton razrešil
gibljejo okoli Sonca, vendar se zanj "problem dveh teles" in njuno soodvi-
Sonce in Luna gibljeta okoli Zemlje, ki snost lepo umestil v formule. Newton
je še vedno v središču. Po Tychovi smrti pa je imel več težav s "problemom treh
je njegove zapise nasledil njegov asi- teles", ko je poskušal postaviti v mate-
stent Johannes Kepler (1571 - 1630), ki matično soodvisnost Sonce, Luno in
je po nekaj letih trdega dela ugotovil, Zemljo. Danes vemo, da je to praktično Tycho Brahe, zagovornik geocentričnega
da se vsi planeti gibljejo okoli Sonca, nemogoče brez posebnih popravkov, ki sistema in veliki nasprotnik Kopernikovega
modela, je bil pred odkritjem teleskopa eden
vendar ne po krožnicah ampak po bolj jih upoštevajo sodobni računalniški najpomembnejših opazovalcev zvezdnega
ali manj iztegnjenih elipsah. V letih programi. neba. En večjih kraterjev na Luni nosi po
med 1609 in 1618 je objavil tri osnovne V 17. stoletju je v Evropi izbruhnila njem tudi ime.
Kopernik, Kepler in Galileo - zagovorniki heliocentričnega sistema. Tudi Kopernik ima svoj krater na Luni.
oktober 35
pomočjo starih zapiskov dokazal, da so MODRA MISEL
se nekatere svetle zvezde v nekaj stolet-
jih premaknile in da ozvezdja, kot jih
Resnica je grda. Umetnost
poznamo, niso stalna, temveč se s imamo zato, da ne bi propadli
časom postopoma spreminjajo. Kako zaradi resnice. (NIETZSCHE)
veliko je vesolje so ugotovili mnogo ka-
sneje, ko so začeli meriti razdalje do
ložnost opazovati popolni lunin mrk -
zvezd. Prvo razdaljo do bližnje zvezde v
tokrat v jutranjih urah. Delni mrk se bo
Labodu je izmeril Fridrich Bessel (1784
pričel 28. oktobra že ob 03:16, popolni
- 1846) leta 1838. Ugotovil je, da je od-
mrk pa ob 04:25. Sredina mrka bo ob
daljena okoli 96.000 milijard kilome-
05:05, konec popolnega mrka bo ob
trov, kar je okoli 11 svetlobnih let.
05:45. Delnega mrka bo konec ob
Večina zvezd je še bolj oddaljenih in je
06:53. Opazovalcem želim jasno jesen-
zato njihove razdalje še težje izmeriti.
sko noč brez megle. Dne 14. oktobra bo
Popolni Lunin mrk - 28. sicer s severne poloble viden tudi delni
sončni mrk, vendar ne iz naših krajev.
oktobra
Newton je z dodajanjem gravitacije Mrk bo namreč ob 5h zjutraj, ko pri nas
Keplerjevim zakonom zaokrožil revoluciona- V Sloveniji bomo spet imeli pri- Sonca še ni nad obzorjem.
ren skok znanstvenega pogleda na vesolje v
17. stoletju.
gočilo Galileu Galileiu (1564 - 1642)
odkritje največjih Jupitrovih lun, Vene-
rinih men, kraterjev in gorovij na Luni
ter zvezdno strukturo Rimske ceste. S
sistematičnim opazovanjem skozi
doma izdelan prototip teleskopa je skle-
pal, da se podobno tudi Zemlja vrti oko-
li Sonca. "E pur si muove" ali "In ven-
dar se vrti" je njegov znameniti stavek.
Kepler je že leta 1629 izračunal in na-
povedal prehode Merkurja in Venere.
Giovanni Cassini (1625 - 1712) je
izračunal razdaljo med Soncem in
Zemljo 138 milijonov kilometrov, kar
je presenetljivo blizu prave vrednosti.
Edmund Halley (1656 - 1742) pa je s Ob popolnem luninem mrku je Luna temna - rjava.
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Zadnji krajec 06. 10. 2004 ob 12:13 1.10. Vzhod: 07:01 1. 11. Vzhod: 06:43
Mlaj 14. 10. 2004 ob 04:48 Zahod: 18:42 Zahod: 16:48
Prvi krajec 21. 10. 2004 ob 00:00 15.10. Vzhod: 07:19 15. 11. Vzhod: 07:03
Polna luna 28. 10. 2004 ob 05:08 Zahod: 18:16 Zahod: 16:30
Zadnji krajec 05. 11. 2004 ob 06:55
Mlaj 12. 11. 2004 ob 15:27
