Revija Tabor 2004/11
Čudaki v smešnih oblačilih 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
10
NABOJ Barbara Bačnik - Bača
Poglejmo si v oči …
Utrinki z NaBoja 2004 v Velenju
Blazno resno o NaBoju
Zgodil se je NaBoj, v drugo, in lahko bi rekli, da uspešno, kljub malo nižji
udeležbi, bilo nas je nekaj čez 70. Pa vendar je bilo vzdušje fenomenalno,
takšno kot se za tabornike spodobi.
sničnost in ne le nekaj, o čemer govoriš v
nejasnem zavedanju. In bili smo popolno-
ma varni. Nobenih nevarnosti ni bilo, ki
dandanes na videz preže v mladosti (prire-
jen govor Poglavarja Stoječega Medveda,
Oglala Su iz Kako naj vam podarimo mo-
drino neba).
Sami mladi - ali pa vsaj mladi po srcu -
smo prišli, da se "nabijemo" z novo energi-
jo, gre za akcijo, kjer res nimaš občutka, da
se naprezaš v razdajanju, ampak samo veli-
ko dobivaš že s tem, da si tam, da ti ni vsee-
no. Po definiciji iz Slovarja slovenskega
knjižnega jezika nabòj (-ôja) pomeni s
smodnikom napolnjen, navadno kovinski
tulec z vžigalno kapico in kroglo, ali pa
eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske
vrtine ali komore. Lahko pa je tudi mišljen
kot električni naboj, kjer se množina elek-
trike nahaja na naelektrenem telesu.
In tako smo se nabojem primerno akti-
virali 2. oktobra na velenjskem gradu s pri-
hodom veljakov in pomembnežev, pred-
vsem generalnega sekretarja WOSM-a Mis-
sonija. Pričakalo ga je sveže jutro, v zraku
je bilo čutiti, da dan veliko obeta, s častnim
pozdravom gostu pa smo vsi vedeli, da to ni
navaden dan. V gradu je dr. Eduardo Misso-
Tokratni gostitelji so bili Velenjčani se je zadeva odvijala v našem okolju!" ni držal govor, vzpodbudno, optimistično je
oziroma njihov grad nad mestom, z atri- Res je, ambient nas je vse začaral, bili predstavil skavtstvo, pa vendar se je čutil
jem, ki je dopuščal prihod sonca tudi do smo kot dakotski otroci pri igri, posamezno grenak priokus nekega čakanja, da bi vsi
nas delovnih ljudi. Načelnik Rodu Jezer- ali v gručah, po dolgem in počez smo pre- skupaj končno postali to, kar si vsi želimo
skih zmajev Sandi Glinšek ve povedati: hodili ves grad. Tako kot oni smo tudi mi biti kot gibanje. Sledila sta še dva govora
"Všeč mi je bilo, res pa je, da nisem veliko taborniki odraščali brez občutka omejitve brez teže, vsi so namreč polni besed o mla-
sodeloval, ker sem bil okupiran z obiskom ali ujetosti. Sposobnosti udeležencev so se dini in delu z njo, nihče od njih pa se več ne
Missonija, razkazali smo mu Velenje in vse privajale prostoru in razdaljam, jasnemu spomni, kako je biti mlad oziroma ne izha-
to. Sicer sem pa že večkrat povedal, da sem in viharnemu nebu, svobodi v polnem po- ja iz spremenjenih vrednot današnje mla-
osebno in mi kot rod počaščeni in veseli, da menu. Skupna organizacija je bila re- dine ter njihovih resničnih potreb.
november 11
V tistih trenutkih smo se pa vendarle Sledil je najbolj produktiven, samoini-
malo zamislili, malo pojamrali in nato raje ciativen in zanimiv del dneva, Odprti pro-
misli preusmerili na bolj prijetne stvari, re- stor; metoda za učinkovito debatiranje
cimo hrano ali pa konkretno izmenjavo "prosto po Prešernu" v zvezi z neko perečo
izkušenj, saj veste, primeri dobrih praks so in vsem skupno temo. Letos se je ta glasila:
vedno dobrodošli, ker nam zmanjkuje iz- Kako lahko skupne odločitve o prihodnosti
virnosti, radi hodimo sotrpinom v zelje. taborništva koristijo nam samim, lokalni
Sledilo je delo po skupinah, kjer so nastaja- skupnosti v kateri živimo, družbi okoli nas?
li osnutki vizije naše organizacije za leto Odprti prostor je bil udeležencem ponujen s
2009, ki, če dobro pomislite, sploh ni tako strani fasilitatorja Silosa in potek je stekel v
zelo daleč. Spraševali smo se o pomenu stilu samoorganizacije sodelujočih, ko so
propagande, o povezovanju med področji, o le-ti sami predlagali teme. Nekateri so se
novih možnostih financiranja in ostalih hoteli pogovarjati o študentskem doprinosu
pomembnih delih našega delovanja. Upam k taborništvu, drugi o vodniških tečajih,
le, da naboj te aktivnosti ni bil gluh, kot se v tretji pa celo o "sumljivi" vlogi starejših
lovskem žargonu reče, računamo na reali- članov (beri: kaj jih motivira, da ostajajo
zacijo povedanega. pri tabornikih? So to lepa mlada dekleta?),
Ker pa nas je bilo ravno toliko na kupu, spet drugi so razpravljali o literaturi, pa o
bi bilo skrajno neodgovorno, če ne bi orga- pomenu zletov in še bi se kaj našlo. Če ste
nizirali tradicionalne tržnice in se predsta- dovolj pozoren bralec opazite, da se te teme
vili drugim s svojimi posebnostmi, unikat- le šibko povezujejo z razpisano širšo tema-
nimi akcijami in pisanimi plakati. Mogoče tiko, to pa nam sicer odprti in varni prostor kitare, glasnem petju pod vodstvom vse-
bi tole tržnico v prihodnje modernizirali z te metode dopušča, pa vendar se zdi, da stranskega Hugota smo se pozibavali s kok-
vodenim in zvočno podkrepljenim obho- udeleženci niso razumeli okvirov oziroma tajli v rokah. Le-ti nam niso stopili v glavo,
dom, ki bi udeležencem predstavil neko so si jih prikrojili. Če bi malo globje pobr- ker substance niso bile temu namenjene,
bolj celostno sliko o vroči ponudbi na naši skali, bi verjetno našli vzrok temu v strahu smo pa bili zadeti od smeha s slavnostne
sceni. pred skupnimi odločitvami, v strahu pred podelitve nagrade Skavta Petra. To pa je
Letošnji naboj je bil zahteven za naše tem, da bi jih resnično znali sprejeti in ure- bilo nekaj za ušesa, same fore, in ko misliš,
oči, vse je temeljilo na vizualizaciji, če nisi sničiti. Izgleda pač, da še nismo dovolj zreli da jih nimajo več na zalogi, ti Velenjčani
bral napisov s plakatov, si gledal pisane sli- za skupno prihodnost v pravem pomenu postrežejo še z nekaj "gradskimi" iz častit-
ke, ali pa begal z očmi za znanci, ki jih še besede, ne verjamemo še dovolj vase. ljivega leta 1991. Nostalgija je bila na
nisi utegnil pozdraviti, ves čas pa z levim Zato pa toliko bolj verjamemo vase, ko višku, nagrada pa je zasluženo padla v roke
kotičkom očesa spremljal količino kave v gre za večerne programe in tudi ta je bil na- domačinom za dobrodelno rodovo akcijo
"bifeju". bit s pravo taborniško energijo, ob zvokih zbiranja igrač za otroke, ki jim ni tako z
rožicami postlano, kot je bilo vsem nam.
Kapo dol!
Nedelja je minila v stilu projektnega
dela za leto 2006, ko se bo po svetu izvajala
akcija Darilo miru. Bilo je ustvarjalno in
miselno naporno, ker si mir kot tak vsi
predstavljamo drugače, seveda pa popolno-
ma drugače od afriških, iraških ali bosan-
skih otrok, kjer naboj ne pomeni nekaj po-
zitivnega, ampak vojaško ostrino s kovin-
sko konico.
Upam lahko le na to, da ta naš NaBoj
ne bo ostal kot nek šolski primerek naboja
brez smodnika in vžigalne vrvice. Naboj je v
vsakem od nas, le prižgati ga je treba, če pa
ne goriš, tega ne moreš storiti sam. Poglej-
mo si v oči in se zažgimo kot nekoč (p.s.: če
kdo rabi vžigalno vrvico, naj v rodu pov-
praša, kje lahko prispeva).

