Revija Tabor 2004/12
Medo in Gozdovnik 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34
ASTRONOMIJA Primož
Kaj je astronomija, kaj preučuje in
kaj so njene naloge
Astronomija je naravna znanost, ki na podlagi opazovanj in merjenj zbira podatke za razu-
mevanje pojavov v Vesolju … Ja, pa ja … Kot bi iskali človeka v truplu umrlega … Ne! Astrono-
mija ni mrtva znanost - ima dušo! Je poezija, lepota ustvarjanja in odkrivanje ustvarjenega.
Tako kot umetnika preganja sila, da zlije idejo, ki je zrasla v njem v svoji umetnini, tako
astronoma preganja sla, da spoznava in spoznano posreduje vsemu človeštvu. Kajti spozna-
ti Vesolje pomeni spoznati samega sebe. Ne smemo pozabiti, da smo tudi sami del Vesolja -
le en majhen kamenček v sipini puščave, ki se razteza v neskončnost. In Zemlja je naš dom,
vir preživetja in zaščita pred uničujočim sevanjem iz Vesolja. In ne samo to … smo del
Zemlje, ki je prav zaradi nas, živali in rastlin - živa. To pa ni ravno pogost pojav v Vesolju …
vemo, da je Zemlja planet, ki s svojim dra in tvorijo "Lokalno jato". Naj vas ne
satelitom Luno poleg ostalih osmih začudi, da tudi Rimska cesta ni naj-
planetov kroži okoli Sonca. Sonce je večja v Lokalni jati. To častno mesto
mlada in relativno majhna zvezda, ki v pripada Andromedini galaksiji, ki je
Vesolju zvezd ne predstavlja nič poseb- komaj še vidna s prostimi očmi, gre pa
nega. Sonce s planeti se nahaja na po- za eno izmed bližnjih galaksij. Od nas
vsem nepomembnem mestu nekje na je oddaljena "samo" 2,2 milijona svet-
robu enega izmed krakov galaksije, ki lobnih let … Ne boste verjeli - ampak
ji pravimo Rimska cesta in kroži okoli tudi naša jata je le ena izmed manjših
njenega središča, ki je po vsej verjetno- jat v Vesolju. Astronomi so ugotovili, da
sti gigantska črna luknja (ali pa celo se jate med seboj oddaljujejo, še več -
Posnetek naše domače galaksije - Rimske ceste.
dve). Rimska cesta in še nekaj sosed- bolj, ko so oddaljene, bolj hitro se odda-
njih galaksij krožijo okoli skupnega je- ljujejo. To je dalo slutiti, da ima Vesolje
Astronomija preučuje vse, kar se da
videti v Vesolju - še več, tudi tisto, kar se
Meglice, kopice, galaksije, planete, kraterje … vse to preučuje astronomija.
ne da videti. Mislil sem na črne luknje
ampak pojdimo lepo po vrsti. Lovšin
pravi: "Bog je nared'u luči na nebu, da
bi laž'i gled'u, kar je nared'u …" In res
si ljudje še pred dobrimi petsto leti niso
znali razložiti, kaj so pravzaprav zvez-
de. Mislili so, da jih je večina obešenih
na nekem nevidnem ozadju, pred kate-
rim poleg Sonca in Lune nekatere od
njih tudi potujejo (planeti). Vsak odgo-
vor na vprašanje ponavadi prinese naj-
manj deset novih vprašanj in tudi As-
tronomija pri tem ni izjema. Danes
december 35
svoj začetek in po vsej verjetnosti tudi godkov in druga astronomska merjenja ZNANA IZJAVA
svoj konec. Začetek so poimenovali nam pomagajo pri tem, da postajajo
"Veliki pok", saj naj bi se Vesolje začelo napovedi vse bolj natančne. Podatkov
Ni je v telesu, v duši je grdoba;
z eksplozijo. O možnem koncu pa as- so veseli tudi astrologi, ki z njihovo edina prava spaka je hudoba.
tronomi še razpravljajo, saj obstaja več pomočjo napovedujejo prihodnost. (William Shakespeare)
teorij. Kljub vsemu tudi astrologov celo v
Nekoč so astronomske pojave naj- današnjem času ni malo …
večkrat razlagali kot čudeže. Če nič
drugega, so jih povezovali z dogodki na
Zemlji. V prvi vrsti so bili to predvsem
Sončni in Lunini mrki, kometi, zvezdni
utrinki pa tudi padci meteorjev. Danes
te pojave poznamo in jih večinoma
znamo tudi napovedati. Gre za gravita-
cijski ples predstavnikov našega Meteorski roj - občasno Zemljo zasuje roj Komet Halle Bopp (1997) je bil najsvetlejši v
Osončja. Opazovanja posameznih do- meteorjev. zadnjem času.
Luna nad Zemljinim obzorjem.
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Zadnji krajec 05. 12. 2004 ob 01:55 1. 12. Vzhod: 07:24 1. 01. Vzhod: 07:44
Mlaj 12. 12. 2004 ob 02:29 Zahod: 16:18 Zahod: 16:27
Prvi krajec 18. 12. 2004 ob 17:41 15. 12. Vzhod: 07:37 15. 01. Vzhod: 07:40
Polna luna 26. 12. 2004 ob 16:07 Zahod: 16:17 Zahod: 16:43
Zadnji krajec 05. 01. 2005 ob 01:55 Zima se začne 21. 12. ob 13:39.
Mlaj 12. 01. 2005 ob 02:29
Zraven na polici
Čudaki v smešnih oblačilih
