Revija Tabor 2005/12
Čas sprememb 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
44
36
Mag. Jasna Vuradin Popovič, prof. psih.
NASVETI VODJEM jasna.vuradin-popovicŽguest.arnes.si
Zakaj smo agresivni?
V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo z agresivnimi posamezniki ali skupinami.
Mnogokrat trpimo tudi s posledicami agresivnega vedenja drugih. Kaj sploh je agresivnost?
Agresivnost se opredeljuje kot vedenje, ki ima namen fizično ali psihično škodovati druge-
mu. Torej ni nujno, da drugega poškodujemo, že sam namen se opredeljuje kot agresivnost.
Kako naj ravnamo z agresivnim posameznikom v vodu?
Za izbiro primernega vedenja mo- imajo pogosto navedene vzorce so agresivni, ker se agresivnosti naučijo
ramo nekaj vedeti o oblikah in vzrokih obnašanja, težko priznajo, da gre za s posnemanjem odraslih. Mnogi si za
agresivnosti. Agresivnost je lahko ak- agresivnost ali se tega niti ne zavedajo. vzornike vzamejo agresivne modele in
tivna ali pasivna
pasivna. Aktivna se deli na V vsakem primeru gre za vedenje, s ka- na ta način želijo biti uspešni.
fizično, pri čemer namerno fizično terim izražajo svoj odpor in nestrinja- Izražanje agresivnosti ni zmeraj
poškodujemo drugo osebo ali nje imet- nje. samo po sebi negativno in nezaželeno.
je, lahko je besedna, pri čemer z bese- Vzroki agresivnega vedenja so zelo Določena stopnja agresivnosti je potre-
dami druge žalimo, obrekujemo, jim različni. Lahko zasledimo agresivnost ba, da se vemo postaviti zase in da lah-
grozimo, jih zaničujemo in jim na ta kot osebnostno lastnost, kar pomeni da ko skrbimo za svoje pravice in svoj raz-
načine namerno povzročamo psihično nekatere osebe pogosteje reagirajo voj. V tem primeru govorimo o asertiv-
trpljenje. agresivno kot druge. Agresivnost je lah- nosti.
Nekatere osebe izražajo pasivno ko obrambni mehanizem, ko smo pri-
agresivnost, ki jo je težje prepoznati. zadeti zaradi lastnega neuspeha ter In kako naj ravnamo z
Kaže se v pasivnem, nedejavnem agresijo zvalimo na nedolžno osebo ali agresivnim tabornikom?
obnašanju, oziroma ko namerno ne objekt. Nekateri avtorji (npr.S. Freud, Najprej poskušamo ugotoviti raz-
delamo ničesar, da bi pri drugem pre- K. Lorenz) menijo, da je agresivnost mere v katerih živi - ali je tudi sam tr-
prečili ali zmanjšali trpljenje. V kon- prirojena in da nam omogoča ohrani- pinčen v družini in niti ne pozna dru-
kretnih primerih se pasivna agresivnost tev vrste ter preživetje. Novejše raziska- gega načina reševanja problemov. Lah-
kaže kot nesodelovanje z drugimi, izo- ve so bolj v prid agresivnosti kot obliki ko je neuspešen na učnem področju in
gibanje opravljanju svojih obveznosti, naučenega vedenja, torej agresivnosti teži k temu, da bo vsaj na enem po-
nenehno zamujanje na srečanja ali se- se večinoma naučimo, ker si s tem pri- dročju pomemben, lahko da želi priteg-
stanke ipd. Osebe, ki v svojem vedenju dobimo različne oblike koristi. Nekateri niti pozornost nase in to se mu zdi naj-
lažji način. Skratka, agresivni posa-
mezniki so večinoma slabše prilagojeni
in najprej sami rabijo pomoč od tega,
da jih razumemo in jim omogočimo,
da bodo uspešni na različnih področjih,
do tega, da jih učimo, da obstajajo še
drugi načini reševanja problemov.
Reagirati na agresivnost z agresijo se
večinoma izkaže kot najslabša rešitev -
kratkoročno dosežemo želeni cilj, ven-
dar dolgoročno se bo isti posameznik še
pogosteje zatekal k agresivnemu vede-
nju.
december 37
45
Irena Jeretina
irenaŽrutka.net
PSIHOLOGIJA
Vir: http://student.dei.uc.pt/čalexp/
scoutimage/index.html
"Jaz" sporočila (2.)
V prejšnji številki Tabora smo govorili o "jaz" sporočilih, ki nam lahko zelo pomagajo v
situacijah, ko nam člani voda delajo preglavice s svojim - za nas v tistem trenutku nespre-
jemljivim - vedenjem. Tiskarski škrat je žal skril najpomembnejši delček članka - kako sploh
tvorimo "jaz" stavke. V tokratnem članku si zato najprej poglejmo strukturo "jaz" sporočila,
priložnost, da spet govorimo o teh res uporabnih komunikacijskih orodjih, pa lahko izkoristi-
mo še za malce obširnejše pojasnilo in ponazoritev s kakšnim konkretnim primerom.
V JAZ sporočilo moramo vključiti: vajanju objektivne motnje
motnje, ki nam kakšna čustva jaz doživljam ob tem!
1. objektivno motnjo (kaj nam povzroča problem, zelo pomembno, da Lahko se na glavo postavim, zjokam od
povzroča problem - samo DEJSTVA, smo res konkretni. "Ko si poreden…" nemoči…nič jih ne gane."
brez vrednotenja) ni dovolj - moteče dejanje moramo Ja, res je tako, da so v današnjem
2. opis posledic, ki jih ima to vede- točno opisati - npr.: "Ko mečeš papirčke svetu otroci vse manj socializirani. To
nje (konkretne in resnične posledice) v Nejca…" Pomembno je, da navaja- pomeni, da imajo vse manjšo sposob-
3. naše čustveno stanje ob teh po- mo dejstva, ne pa vrednotimo. Nekaj nost empatije - vživljanja v čustva dru-
sledicah (moti me, strah me je, razjezi popolnoma drugega je, če rečemo: "Ka- gega. Vodnikovo sporočilo "Mene
me…) dar me ne poslušate…" ali pa: "Kadar moti…" ali "Žalosten sem, …" jim žal
Za primer (morda bo pa tudi po- ste nesramni in me ne poslušate…". ne pomeni vedno toliko, kot bi jim mo-
magalo ☺ ): Tiskarski škrat, jezi me "Jaz" stavek naj torej odraža le objek- ralo. A vendar je to še vedno naše naj-
(3), če se igraš z besedilom v mojih tivno stanje, brez vrednotenja. močnejše orodje. No, seveda v naslednji
člankih (1), saj bralci potem ne dobijo Najtežji pri tvorjenju "jaz" spo- številki Tabora pričakujte še kakšen
tistega, kar sem jim želela sporočiti (2). ročila je navadno opis posledic
posledic, ki jih nov nasvet! ☺
Zaporedje posameznih delov spo- ima to vedenje na nas. Pomembno je, Za konec le še to… Ni vodnika (oz.
ročila (vedenje-učinek-čustva) je sicer da so te posledice resnične, da se otroku kakršnega koli vzgojitelja), ki pri svo-
pomembno, ker sporoča, da se naša zdijo verjetne. Razlog "…ker se to ne jem delu z mladimi ne bi imel nobenih
čustva nanašajo na možne posledice dela!" otroka ne bo prepričal. Izogibati problemov. Že to, da probleme sploh
dejanja, ne pa na vedenje samo. Tako se moramo podajanju nekih moralnih zaznamo, je pohvalno. Z iskanjem no-
je ogroženost tistega, kateremu je spo- norm in navajati osebne norme. Seveda vih idej - od malih komunikacijskih
ročilo namenjeno, manjša, manjša pa pa se moramo zato najprej naučiti trikov do velikih teorij, ki lahko spre-
je tudi njegova potreba po obrambi. Se- ločevati, katero vedenje naših članov menijo naš pogled na vzgojo, pa
veda pa se takšnega zaporedja ne more- ima res neke posledice za nas osebno, kažemo, da nam ni vseeno, kaj in kako
mo držati vedno, saj bi bilo naše katero pa nam je nesprejemljivo le iz delamo. In to je pomembno!
izražanje zelo nenaravno in bi izpadli razloga, ker imamo pač v glavi, da to ni Literatura: Thomas Gordon: Tre-
kot roboti. Nič ni narobe, če je "jaz" prav. Otroci bodo motivirani za spre- ning večje učinkovitosti za učitelje
sporočilo formulirano nekoliko dru- membo vedenja le pod pogojem, da (Bečaj, 1996)
gače, v kakršnikoli obliki že, je še vedno verjamejo v to, da ima za nas resnično
boljše kot očitajoče "ti" sporočilo. neke negativne posledice.
Sploh pa je bolj kot zaporedje posa- "O ja," boste rekli, "Ko bi videla
meznih delov besedila pomembna moje mulce... Briga njih, kakšne posle-
sama vsebina teh delov. Tako je pri na- dice ima njihovo vedenje za vodnika in
