Revija Tabor 2005/2
Dan razmisleka 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
22
INTERVJU Aleš Cipot
Brankica Kouter
Taborništvo je njen način življenja
Leta 1976 je taborniški odred Črni teloh z druge osnovne šole v Murski Soboti prejel častni
Partizanski trak. Proti koncu leta, 16. decembra, je na svet prijokala Brankica. Že kot šestletna
je leta 1983 postala članica odreda. Pravi, da so bili to drugi časi. Ne le, da je v povprečju vsak
dvanajsti prebivalec mesta bil član enega izmed mestnih odredov. Vzdušje je bilo neponovljivo,
pripadnost odredu pa prav fanatična. Za taborništvo se je takrat dobesedno živelo. Konec
osemdesetih let je prevzela načeljevanje, takrat že v četi, nič več odredu, Črni teloh. Tabor-
ništvo je takrat v Murski Soboti kazalo že popolnoma drugo sliko. V dobrih desetih letih, lahko
bi rekli, od vrha do dna. A ni ji žal, da se je rodila deset let prepozno. Izkušnje, ki jih je pridobila
v teh nezavidljivih časih, so bile izjemno dragocene. Taborništvo je doseglo svoj namen. Danes
je starešina rodu Veseli veter, ki je pod enim imenom v začetku devetdesetih povezal še živeče
čete, nekoč vse samostojne odrede, v mestu Murska Sobota. Kakorkoli je taborništvu predana z
vsem srcem, pa ji služba vzame večji del dneva (pogosto tudi sedem dni v tednu) in onemogoča
aktivnejšo prisotnost na taborniških akcijah. Predvsem zato si zadnji dve leti ne more privoščiti
neposredno vodenje taborniških akcij, kljub temu pa vedno postori številne pomembne malen-
kosti v ozadju.
Brankica prejema zlati znak ZTS iz rok starešine ZTS - Mitje Lamuta. Foto: A. C.
februar 23
Družba se spreminja, tudi mi bomo morali spremeniti
pristop. Seveda pa se moramo pri tem zavedati bistva naše or-
ganizacije, ki pa je vzgoja mladih.
Stiska s prostori v Murski Soboti še vedno ni rešena.
Odkar se spomnim, taborniki v Murski Soboti nismo
imeli svojega prostora. Za vodova srečanja nam odstopajo
svoje prostore šole, na katerih delujemo, za kar se jim naj-
lepše zahvaljujem. Manjka nam prostor za srečanja kluba
PP oziroma grč. Srečanja so ponavadi čez vikend (šola, štu-
dij, služba), tako da soba, ki si jo trenutno delimo s planin-
skim društvom v "Partizanu", ni primerna, saj je zaprta. Po-
služujemo se prostora MIKK-a, ki pa ima sam prostorske
probleme. Občina nam je obljubila, da bomo prostor dobili,
vendar zaenkrat še nič od tega. Bomo videli.
Kateri dogodek izmed mnogih taborniških doživljajev se
ti je še posebej vtisnil v spomin?
Spominov je veliko. Iz vsakega taborjenja, zimovanja ali
Foto: A. C. kake druge akcije nekaj. Hmmmm, Popo in Pipi v omari,
Kakšna je razlika med današnjo generacijo mladih in margarina na stropu, blato v ušesih, pazi babica, divje svinje,
našo, izpred, reciva, 15 let? 12 komadov v enem šotoru, palačinke, prva straža ... zlet v
Velika. Ni nam manjkalo volje, domišljije, kreativnosti. Mariboru - moje prvo taborjenje. Končala sem drugi razred
Vsaka stvar, kar smo se je lotili, nam je predstavljala izziv. In osnovne šole. To je bilo moje prvo spanje v "pravem" šotoru.
vse, kar smo uspeli ustvariti, nam je bilo v zadovoljstvo ter Prva noč je bila kratka, saj smo se vsi bivajoči v šotoru večji
nas motiviralo za nadaljnje delo. Bili smo skupina, ki je delo- del noči trudili postaviti svetilko na srednjo palico šotora. Vsi
vala enotno, se čutila koristno in potrebno, imeli smo cilje, ki poskusi so bili neuspešni, saj je bil šotor zelo visok.
smo jih tudi uresničevali. Kateri pa je najbolj pereč problem kadra rodov na obrob-
Kaj je problem današnje generacije? ju?
Menim, da problem ni samo v generaciji mladih, temveč Prvi problem se pojavi pri prehodu iz osnovne šole v sred-
v celotni družbi. Prenasičenost materialnih dobrot ter pozab- njo. Nekaj članov se odloči za šolanje izven našega kraja, kar
ljanje na osnovne vrednote, ki se jih zavedamo, in jih pou- predstavlja izgubo nekaj vodnikov. Člani še vedno sodelujejo
darjamo vedno manj. in pomagajo pri določenih akcijah, doma še vedno ostane
Spomnim se dogodka izpred nekaj let, ko smo taborniki nekaj vodnikov. Naslednji prestop je študij. Pri tem prestopu
Veselega vetra za otroke Murske Sobote v Tednu otroka orga- izgubimo ponavadi perspektivne načelnike. Če se stiki še
nizirali razne aktivnosti, med drugim tudi lov na lisico. Vsak, ohranijo, se predvsem v zadnjem času vse več mladih izselju-
ki je prehodil pot in našel lisico, ga je čakala nagrada - bon- je, saj iščejo službo in priložnosti izven Prekmurja, kar pred-
bon. Po končanem lovu na lisico je k meni pristopila upoko- stavlja problem za celotno regijo (ne samo na taborniškem
jena zdravnica, ki se je udeležila lisice s svojim vnučkom, in področju).
mi rekla: "Še nikoli v življenju nisem videla, da bi se vnuček V rodu menda deluje mlajša generacija, od katere si lah-
tako razveselil bonbona." Danes?! ko rod obeta svetlejšo prihodnost tudi v prihodnje.
Vse, kar predstavlja dodatno obremenitev ali kaj podob- V letošnjem letu je večji del funkcij prevzela mlajša gene-
nega, jim ni potrebno. Zakaj biti vodnik? Načelnik? Za to je racija, srednješolci. Začeli so aktivno in pokazali veliko volje
potrebna odgovornost in odločanje. To pa ni stvar, ki bi jim za delo. Za njimi je lanska ekskurzija, ki so si jo sami organi-
predstavljala izziv ali zadovoljstvo, temveč le dodatno nepo- zirali, pred njimi pa je že ta mesec zimovanje MČ. Zdajšnji
trebno obremenitev. pomočniki načelnikov naj bi naslednje leto prevzeli mesta
