Revija Tabor 2008/3
Elitno tekmovanje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 marec
Aktualno
Tanja Cirkvenčič
6. Kongres prostovoljstva
Smo taborniki prostovoljci?
Med 18. in 19. januarjem 2008 je na Bledu potekal 6. kongres prostovoljstva, ki ga je organizirala
Slovenska filantropija. Tema letošnjega kongresa je bila »Prostovoljstvo in odgovornost«, o kateri se
je razpravljajo na predavanjih in sedmih delavnicah. Kot predstavnici Zveze tabornikov Slovenije sva
se kongresa udeležili Meta in Tanja.
M ed drugimi pomembneži nas je ob otvoritvi
nagovoril predsednik Republike Slovenije
dr. Danilo Türk. V družbi je po njegovem
treba graditi občutek za odgovornost, ki bo izhajal iz lju-
di samih in ne zunanjih pritiskov. Poudaril je tudi po-
tabori preko mreže SCI (www.zavod-voluntariat.si), lah-
ko pa se prostovoljstva lotite tudi na lastno pest in eno-
stavno sami poiščete organizacijo v tujini in se dogovori-
te, če vas sprejmejo kot prostovoljca. Kogar zanima, naj
ne odlaša in pobrska po navedenih spletnih straneh, po-
membno vlogo, ki jo pri spodbujanju prostovoljstva in magali pa vam bodo tudi na Slovenski filantropiji
krepitvi civilne družbe igrajo nevladne organizacije. Po- (www.filantropija.org).
vedal je, da se želi podrobneje seznaniti s prostovoljs- Za naju z Meto je bila najbolj poučna kar sama struk-
tvom in podpreti naša prizadevanja, ne samo z govori ob tura udeležencev kongresa, saj sva dobili vpogled, kaj in
kongresih, pač pa konkretneje in kontinuirano. kje vse se dogaja v prostovoljstvu pri nas. Taborniki kot
Sledili sta dve predavanji iz akademske sfere in ob mladinska organizacija intenzivneje sodelujemo pred-
vsaki še predstavitev obravnavane teme z vidika prosto- vsem z drugimi mladinskimi organizacijami, zato naju je
voljcev. Kot ponavadi smo se udeleženci bolje poistoveti- kar presenetilo, v kako veliki meri se s prostovoljstvom
li z razpravo o odgovornosti v prostovoljstvu tistih avtor- ukvarjajo tudi starejši. Pa povsod same ženske! Pred-
jev, ki prostovoljstvo živijo in so svoje videnje odgovorno- stavnikov moškega spola je bilo med udeleženci zgolj za
sti v prostovoljstvu gradili na osebni izkušnji. Eno ozadje vzorec. Prevladovale so organizacije, katerih namen je
take razprave je bilo iz taborniškega sveta, drugo pa je pomoč posameznikom: starejšim, bolnim, ljudem z du-
predstavil katoliški skavt. ševnimi težavami, socialno ogroženim ipd. Vzgojne orga-
V delavnicah smo razpravljali o različnih vidikih odgo- nizacije smo se kar nekako izgubile med njimi.
vornosti v prostovoljskem delu. Ugotovili smo, da prosto- Ena od definicij pravi, da je prostovoljsko delo tisto
voljci dostikrat nase prevzamemo več odgovornosti, kot delo, ki ga po svoji svobodni odločitvi in brez pričakova-
jo zares imamo in smo jo sposobni nositi, ter zaključili, nja materialnih koristi opravlja posameznik v dobro dru-
da moramo prostovoljcem jasno povedati, kje se njihova gih ali za skupno javno korist (6. člen predloga Zakona o
odgovornost konča, saj lahko v nasprotnem primeru pre- prostovoljskem delu). Menim, da vsak tabornik, najka-
hitro izgorijo in se jim prostovoljstvo upre. Verjetno so sneje, ko postane vodnik, postane tudi prostovoljec. Mi-
vam te zgodbe znane, saj je v vsakem rodu kdo, ki nase slim, da bi bilo treba navzven glasneje povedati, da smo
prevzame vse akcije, katerokoli funkcijo in se razdaja tudi taborniki prostovoljci, čeprav so naši uporabniki na-
samo za tabornike, ne zna pa prositi za pomoč in reči ne, ši člani in čeprav smo taborniki pogosto istočasno v vlogi
ko bi bilo treba. Jaz jih poznam kar nekaj, pa ne samo v uporabnika in prostovoljca.
domačem rodu. Verjetno bi bilo treba okrepiti tudi zavedanje nas ta-
Na delavnici o mednarodnem prostovoljstvu sva bornikov, da smo ena od prostovoljskih organizacij. Na
spoznali nekaj načinov, kako kot posameznik postaneš področju prostovoljstva se v Sloveniji veliko dogaja, ta-
prostovoljec v tujini. Poleg bolje poznane Evropske pro- borniki pa bi se v te dejavnosti lahko aktivneje vključili.
stovoljne službe – EVS (www.evs.si), obstaja še mreža Smo prostovoljci ali nismo?
GLEN (www.prostovoljstvo.org/glen), mednarodni polet-
ni tabori POTA (www.mic.si), mednarodni prostovoljni
AKTUALNO 35
Nina Medved
KolumniStarejši v ZTS Boris Mrak
Dovolj je zime! DA ali NE?
Resda je šele februar, marec, še napol zimski čas, am- Po toliko letih, prebitih v taborniški organizaciji, se človek na-
pak zdi se mi, da je vseeno nekoliko prepozno, da bi zdaj zadnje začne spraševati tudi o resnični vlogi starejših v tej naši or-
pričel pritiskati zimski mraz, ko že komaj čakam na toplo ganizaciji. Ali so potrebni? Je njihova vloga opredeljena (ne samo
pomladno sonce in zvončke in trobentice in mačice in vijoli- na papirju ampak tudi v resnici)? Ali lahko organizacijo vodijo,
ce in zeleno travo in in in ... Taborniki smo veseli vsakega razvijajo in nadgrajujejo samo mladi? Kje je pravzaprav meja med
stika z naravo in se lahko prilagodimo vsakemu vremenu, aktivnim sodelovanjem in pomočjo iz ozadja? Ali so starejši, ki de-
pa vendar. Sem res edina, ki že komaj čaka na letno tabor- klarativno izjavljajo, da so za pomoč organizaciji, v sebi zares pre-
jenje? pričani, da želijo in hočejo resnično pomagati? Ali pa gre bolj za
Načeloma je krona vsakega taborniškega leta prav ta- zunanji videz, deklarativno?
borjenje v poletnih mesecih, nekje ob gozdu ali pa ob morju, Marsikaj v zvezi s starejšimi v organizaciji bi se bilo treba
kakršno navado pač imajo posamezni rodovi. Taborniki vprašati in do teh odprtih vprašanj zavzeti konkretna stališča in
vse dni veseli tekamo naokoli, sonček sije na nas, mi por- najti rešitve. Tako pa imam občutek, da se večino težav želi eno-
javimo, kot da bi bili en mesec na morju, od sandalov se stavno pomesti pod preprogo (da, tudi to je ena od tipičnih značilno-
nam na nogah poznajo pasovi bele kože, pridobimo kakšno sti nepridobitnih organizacij in ni le značilnost oziroma posebnost
mišico in izgubimo kakšno kilo (no, to je odvisno od tabor- ZTS). Ko razmišljam o stanju v organizaciji, seveda ne morem
nega kuharja, jaz pridem ponavadi s taborjenja kar izdatno mimo dejstva, da je članov, starejših od 30 let, le približno 7 % (točen
težja kot pa sem šla). Kaj je boljšega? podatek bo očitno ostal še naprej skrit očem zaradi takšnih in dru-
In tisti zadnji dan, ko se pospravi že skoraj ves tabor, gačnih vzrokov - razmišljanj v vodstvih rodov).
ostale so samo še zadnje malenkosti, in se še zadnjič ozreš O tem, kakšna je vloga starejših, je bilo prelitega že veliko črni-
po naravi in si misliš, hudiča, celo zimo bom moral spet la, sklicanih nešteto sestankov in potrošenih veliko ur razpravlja-
čakati na "tisto ta pravo", na poletje. In greš in še zadnjič nja, prave rešitve pa kljub temu nismo našli. Enostavno ne znamo
oplaziš s pogledom ta travnik, pa tisto drevo, v katerega si navdušiti starejših za aktivno sodelovanje v organizaciji. Vzrokov
se zabil, ko si sredi noči tipal v smeri stranišča, pa tisto za to je seveda več, predvsem se je spremenilo okolje v katerem
smer neba, v katero ste neko noč, vso noč, buljili skupaj s živimo. Pa to ni nekaj novega, zadeve se ponavljajo iz leta v leto, mi
prijatelji in iskali utrinke ter preklepetali vse reči na tem pa mirno opazujemo, kako "psi lajajo, karavana pa gre dalje". Ali
svetu. In rečeš "adijo" za to leto. to pomeni, da sploh nismo zainteresirani za pomoč starejših ali pa
Potem pride zima. Komur je ta letni čas všeč, nekoliko jih v organizaciji dejansko sploh ne želimo videti (in morda to
pozabi na poletje. Meni, ki zime ne maram, še več, skrivam občutijo tudi starejši) in vsi skupaj sprejemamo navidezno igro v
se pred njo na toplem, s čajem v roki, pa mi spomin bega skladu z lepo opredeljenimi besedami v naših pravilih in dogovorih.
nazaj na poletje, pa na poletje pred tem, pa še eno poprej ... Ali pa je to morda revolt mladih, ki se ne znajo upreti drugače. Roko
In si želim, da bi ta obvezna muka (beri: zima) minila čim- na srce, nekateri "veterani" seveda vodijo organizacije po svoji
prej in bi se pričela pomlad, ko bi lahko znova vzela v roke lastni meri in lastnem prepričanju - da je način, na katerega raz-
šotorko in se odpravila nekam s prijatelji, žvečila travnato mišljajo in pristopajo k organizaciji dela, edini pravilen. Seveda vsi
bilko in uživala v trenutku, v sedanjosti. Nato pride pomlad niso enaki in posploševanje seveda ni možno oziroma ni sprejemlji-
in že skoraj vonjaš pokošeno travo, vonj poletja. Priprave na vo, tega se povsem zavedam. Vedeti pa moramo, da ima vsak od
taborjenje se prično, mnogo reči te še čaka za postoriti, nas, naj bo star ali mlad, v sebi, v svoji glavi svoj "zemljevid" in
preden boš lahko odšel na dolgo pričakovano taborjenje in dobre rešitve so lahko samo v skupnem dogovarjanju in iskanju
pustil vse reči tega sveta tam nekje daleč, kjer še tečejo ure skupnih rešitev - takih, ki jih vsi vzamemo za svoje. Vse ostalo je
in še obstajajo koledarji. zgolj zapravljanje časa, energije in dobre volje. Kdo pa je po nekaj-
Ja, zaboga, dovolj je zime, naj pride pomlad, naj pride kratnih poskusih rešitve zadev še pripravljen investirati v nepro-
poletje! Jaz imam, milo rečeno, "pun kufr" tega mestnega duktivne razgovore in deklarativne dogovore? Menim, da nihče, in
sveta in tega tempa in komaj čakam, da se znova, kakor občutek imam, da se nam sedaj dogaja ravno to. Ne znamo in ne
vsako leto, znajdem tam na našem tabornem prostoru, pod znamo potegniti "voza iz blata" (beri: težav) in enostavno stopicamo
bleščečim zvezdnatim nebom in si zaželim, da bi šlo to leto na mestu, drugi (druge organizacije) pa nas prehitevajo po levi in
čimprej naokoli, ko zapazim s kotičkom očesa utrinek na desni. Škoda!
nebu. Ljubljana / Domžale, 19. februar 2008
