Revija Tabor 2009/3
Volitve 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
14 marec
MZT žur arhiv RPG
Okrog desete ure zvečer sem v četrtek, 12. februarja,
vstopila v Emonsko klet v Ljubljani, ki je bila že dobesedno
preplavljena s taborniško atmosfero. Ja, tisti večer se je v
prostorih te kleti odvijal že tradicionalni MZT žur za tabornike
iz ljubljanskih rodov. V zraku je bilo čutiti zares toplo vzdušje,
ki so ga preplavljale taborniške pesmi, besede, objemi, in
poljubi. To so bili zares nostalgični trenutki, stari prijatelji Foto: Zarja Klun
so si po dolgem času spet segli v objem, novi pa so spletli
Foto: Zarja Klun
med seboj še več prijateljskih mrež. Do polnoči sta nas za-
bavala Blaž in Matevž iz RSV, ki sta dala poudarek predvsem
na taborniške in slovenski pesmi, po polnoči pa so prišli na
račun tudi oboževalci tujih komadov, ki nam je vrtel hišni DJ.
Za tiste bolj zgodnje in lačne je bilo tudi poskrbljeno, saj so
se lahko okrepčali s svežimi picami.
Že od nekdaj je to ena izmed najbolj množičo obiskanih
akcij in tako je bilo tudi letos, saj se je je udeležilo približno
350 tabornikov.
Veselim se že naslednjega snidenja ob tako izvrstni
družbi, kot je taborniška.
Ostanite v cvetju do naslednjega MZT žura.
Neža Z.
AKTUALNO 15
Zlet bo v pokrajini, Aleš Skalič
in Aleš Cipot
kjer govorijo drugače na gnoj!
Prleško: Bataše gor pa na gnoj!
Slovenci, živeči na ozemlju med Muro in Rabo, so v Ogrski monarhiji razvili svoj Slovensko: Škornje gor in na gnoj!
knjižni jezik, ki temelji na prekmurskih govorih. Za jezik in kulturo tega območja blanja, lata – deska (lata) (prek-
je bila značilna močna izoliranost od osrednjeslovenskega ozemlja, hkrati pa na- mursko)
daljevanje cirilo-metodijske tradicije, zato tudi vzporednice z zahodnoslovanskimi blaja – deska (prleško)
jeziki in kajkavščino. V jezikovnem in kulturnem življenju je bilo za ogrske Slovence V drugih predelih Slovenije pomeni
najpomembnejše obdobje protestantizma, ko so se prvič povezali z osrednjimi lata tudi 'letev, drog in grobo obdelano
slovenskimi območji. Prekmurski protestantski pisci so v dvesto letih izdali vrsto desko'. Beseda je bila s temi pomeni
pesmaric, molitvenikov in različnih nabožnih besedil, močno pa so vplivali tudi na prevzeta iz istopomenskega nemškega
razvoj katoliškega prekmurskega slovstva. Stara knjižna prekmurščina je jezik, ki se samostalnika 'Latte'.
je v Prekmurju uporabljal in razvijal v času od prve knjige v prekmurščini (1715) do Prekmursko: Daj tou blanjo prek
leta 1919, ko se je Prekmurje združilo s preostalo Slovenijo v skupni državi. jarka.
Prleško: Dej toto blajo prek jorka.
Stara knjižna prekmurščina oziroma Fran Miklošič, rojen v Radomerščaku, Slovensko: Daj to desko preko jarka.
prekmurščina se kot nadnarečni pokra- nedaleč od Ljutomera. Njegovo življenje betežen – bolan
jinski knjižni jezik ohranja v zasebnem in delo sta tesno povezana z Dunajem, Prekmursko: Glij gnes san grato
sporazumevanju, kot obredni jezik pri kjer je bil med drugim dekan filozofske betežen.
evangeličanih ter kot publicistični in fakultete, rektor univerze in osrednja Prleško: Glih gnes sen grota betežen.
umetnostni jezik prekmurskih avtorjev. slovanska znanstvena avtoriteta. Slovensko: Ravno danes sem postal
(Vilko Novak: Slovar stare knjižne blek – želodec (tudi: trebuh) bolan.
prekmurščine; redakcija: Milena Beseda je morda prevzeta iz česnek - česen
Hajnšek – Holz) staronemške besede 'vlec', kar pomeni Prekmursko: Česnek tak lipou diši!
Prlekijo so zakoličili jezikoslovci v 19. 'vampi'. Izgovorjava črke e je odprta. Prleško: Česnek tak lepo diši!
stoletju. Na vzhodu je meja reka Mura, Prekmursko: Pogledni se v ogledalo, Slovensko: Česen tako lepo diši!
na jugu Hrvaška, na severu pa meji na ka boš vido, kakšen velki blek maš. čunta – kost
slovenskogoriško narečje (po črti reka Prleško: Pogledni se v špegel, Prekmursko in prleško:
Mura, Radenci, Benedikt, po Slovenskih ka boš vida, kakši veki blek moš. Naš pes ma tak rad čunte.
goricah do Dornave, proti Markovcem, Slovensko: Poglej se v ogledalo, da boš Slovensko: Naš pes ima tako rad kosti.
Stojncem). Prleško narečje, ki pred- videl, kako velik trebuh imaš. džaboka, jabuka – jabolko
stavlja živo vez s tisočletno zgodovino, bataš – škorenj Prekmusko: Džabuke so že rdeče.
ohranja kulturno dediščino tukajšnjih Beseda izhaja iz istopomenskega Prleško: Jabuke so že rdeče.
prebivalcev, Prlekov in Prlečk, je narečje, madžarskega izraza 'botos'. Oba a-ja Slovensko: Jabolka so že rdeča.
ki je podobno prekmurskemu, se pa se izgovarjata z bolj zaokroženimi ust- falat – kos (tudi: grižljaj)
tudi pomembno razlikuje. Ime 'prleško' nicami (podobno kot široki o v knjižni Bes eda je prevzeta iz istopomen-
je nastalo iz prislova prle - prvle (prej). slovenščini). ske madžarske besede 'falat'.
Prleščino je raziskoval tudi jezikoslovec Prekmursko: Gor si obüj bataše pa Prekmursko: Daj mi en falat krüja.
Prleško: Dej mi en falat krüha.
Slovensko: Daj mi en kos krüha.
bilica, jejce – jajce
Prekmursko: Naša küra je pa znesla
friške bilice.
Prleško: Naša kura je po znesla
friška jejca.
Slovensko: Naša kura je spet znesla
jajca.
