Revija Tabor 2010/10
Taborniki smo zakon! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
22
22 oktober
oktober
Ko
sobrinovi pripravki Kosobrin
Jesenski otavčič
(Leontodon autumnalis)
Jesenski otavčič je do 25 cm visika rastlina, ki
ima na vrhu golega enostavnega stebla rumeno
socvetje, ki je podobno regratovemu. Listi so
dlakavi, pernato narezani in sestavljajo pritlično
rozeto. Rastlina cveti v jesenskih mesecih.
Raste na planinskih travnikih, lahko se pa naseli
tudi na njivah. Največkrat raste med travo. Listi
so užitni podobno kot pri regratu.
Učinkovine: vitamin C, provitamin A. Up-
orabnost: za juhe, prikuhe, solate, pospešuje
izločanje žolča in seča, pomaga pri vnetju
želodčne sluznice.
Solata Juha, drugič
Potrebujemo: mlade liste jesenskega otavčiča, ki jih do- Potrebujemo: pest listov jesenskega otavčiča, pest listov
bro očistimo, česen, sol, olje in kis ali limonin sok. Da liste plešca in kopriv, drobno čebulo, dva korenčka, dva krompirja,
zmehčamo, lahko dodamo topel kuhan krompir. 1 dl kisle smetane, poper, sol, dve žlici olja.
Priprava: Sesekljano čebulo in drobno narezana korenčka
prepražimo na olju, nato dodamo sesekljane liste jesenskega
Juha, prvič otavčiča, plešca in kopriv ter na kocke narezan krompir, zali-
Potrebujemo: dve pesti listov jesenskega otavčiča, dva jemo z enim litrom vode in pustimo vreti pol ure. Na koncu
rdeča korenčka, majhno cvetačo, pest koprivinih listov, drob- dodamo sol, poper in kislo smetano.
no čebulo, drobnjak, peteršilj, poper, sol, dve žlici olja, jajce,
vodo.
Priprava: Sesekljano čebulo, drobno narezane liste je- Namaz
senskega otavčiča, korenček in koprivine liste prepražimo Potrebujemo: 1 sirni namaz s smetano, 1 jedilno žlico
na olju, prilijemo en liter vode, dodamo poper, sol in ses- oljčnega olja, 1 pest listov jesenskega otavčiča.
ekljan česen. Na koncu dodamo še drobno narezan peteršilj Priprava: Liste jesenskega otavčiča operemo in jih na
in umešamo jajce. Na krožniku potresemo juho še z drobno drobno narežemo. V posodo stresemo drobno narezane liste
narezanim drobnjakom. jesenskega otavčiča, sirni namaz in oljčno olje. Vse skupaj
dobro premešamo in namaz je gotov.
Vse to in še več na Rastlin’cah (tečaj poznavanja rastlin za prehrano in zdravje).
RAZISKOVANJE 23
Imeti vod GG Barbara Bačnik - Bača
Kras in njegove lepote
Zadnjih nekaj tednov nam narava ni prizanašala - na žalost je bil velik del Slovenije pod vodo.
Veliko ljudi je utrpelo gmotno škodo, se borilo z naravo in vremenom ter skušalo ohraniti bis-
tro glavo, saj pri vsem tem ne gre le za materialne dobrine, gre za domove, spomine in občutek
varnosti, kontrole, na katerega smo se skozi stoletja tako navadili.
med tema dvema procesoma ustvarja kraško pokrajino. Seve-
da je pri tem velikega pomena sestava tal, saj se na primer
sadra neprimerno hitreje topi od dolomita ali apnenca, a
to vpliva le na dobo zakrasevanja in na njegov potek, ne na
nastanek. Odločilni dejavnik je vedno in samo voda. Zato je
razumljivo, da je kras večinoma v zmernem podnebnem pasu,
ki nudi primerna podnebja.
Kraška planota se nam predstavi kot gola kamnita griža
brez prave možnosti kmetijstva zaradi pomanjkanja zemlje in
površinskih voda. In vendar brez vode kras ne bi obstajal, saj
ga prav padavine izoblikujejo. V naravi ni kemično čiste vode,
Občutek imamo, da lahko naravo kontroliramo, usmerja- temveč ji je vedno primešan ogljikov dioksid, ki se nahaja v zr-
mo po naših željah, a smo v resnici pred njo še kako nemočni, aku. Zemlja ali humus, ki nastaja z razkrojem organskih snovi
vedno razoroženi, le da v naši mali deželici pod Alpami tega in s presnovo organizmov, vsebuje še veliko več ogljikovega
hvala bogu ne občutimo prav pogosto in v velikih razsežnostih. dvokisa. Kadar dežuje, voda prenaša zemljo med kamenje in s
Naj tako tudi ostane v prihodnje. tem omogoča, da ogljikov dvokis pride v neposredni stik z ap-
Ko se GG vodniki s svojimi člani te dni srečujete, zagotovo nencem in ga razjeda. Tako nastajajo luknje in jame. Ko najde
beseda nanese na minule poplave, zato vam v tem prispevku pot v jamo večji dotok vode (reka), se jama še hitreje širi in
predlagam, da se o njih tudi pogovarjate, začnete pa lahko s ustvarja podzemeljska jezera in brezna. Zaradi pronicanja
temo o krasu, ki je bil precej na udaru in je pravi raj za pada- vode s površine se v jamah ustvarjajo kapniki raznih vrst. Na
vine, reke, potoke, prihajajočo in izginjajočo vodo. površini pa nastajajo značilne oblike dolin in vrtač, bruhalniki
in požiralniki, ponori in obrhi.
Definicija krasa
Krás je kamnito ozemlje, kjer vpliv vode na apnenec ust- Številne teorije
varja posebne površinske oblike, jame in značilna podze- Več o »teoriji o žogi za rugby« ali o »zakopani žogi«
meljska pretakanja. Beseda izhaja iz starega ljudskega izraza Tržačana Carla D’Ambrosija, enega največjih poznavalcev
za kamen in je prvotno pomenila kamnito pokrajino. Iz tega krasa, ki je že v šestdesetih letih dvajsetega stoletja postavil
naziva se je razvilo lastno ime Kras za vse področje, ki se raz- teorijo o razvoju krasa, ali teoriji J. N. Nagla, ki je leta 1784 po
teza med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino ter med Soško naročilu cesarja Franca I. opisal in orisal nekaj kraških jam,
dolino in Brkini. Skupaj s člani ga poiščite na zemljevidu in ali o prvi teoriji o nastanku krasa iz leta 1781, ki jo je zapisal
naštejte večja mesta na Krasu, lahko tudi taborniške rodove. Ljubljančan Tobias Gruber, zasnoval pa njegov brat Gabriel,
Veda, ki proučuje kras, se imenuje krasoslovje. znan po Gruberjevem prekopu pri Ljubljani, si preberite na
internetu.
Vloga vode
Skoraj polovica Slovenije (43 %) je na
Kras nastaja predvsem zaradi korozije in preperevanja
kamnin. Korozijo povzroča površinska voda (padavine), ki
apnenčasto-dolomitnem ozemlju, torej
razjeda podlago in se skoznjo pretaka v podzemlje. Pri tem na kraška. Slovenski kras je med najbolj razis-
razne načine nastajajo globeli. Drobljenje ali preperevanje kanimi kraškimi področji na svetu.
kamna, ki je sicer posledica tega dogajanja, pa ustvarja fliš, ki
Viri: http://sl.wikipedia.org.
teži k drsenju navzdol in torej zapolnjuje kotline. Ravnovesje
