Revija Tabor 2010/5-6
Brez učenja ni napredka 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
12 maj-junij
Faca vod Piratske babice
Vod Piratske babice prihaja iz ljubljanskega Rodu močvirskih tulipanov. Sestavlja ga 5 deklet in
10 fantov, starih 11 in 12 let, ki so taborniki že ob malih nog, čeprav časov, ko so bili MČ-ji nič ne
pogrešajo. Njihova številčnost in razposajenost zahteva veliko pozornosti, zato imajo kar dve vod-
nici, Špelo in Mašo.
Koliko časa ste že pri tabornikih? Ko smo bili dežurni smo morali v latrini zamenjati wc
Pri tabornikih smo že 4 leta. papir, ki se je odvalil po hribu navzdol.
Kdo sestavlja vaš vod in od kod ime voda? Kam vas bo pot pri tabornikih odpeljala v
Naše ime je sestavljeno iz imen dveh vodov, Hitrih naslednjih 5-10 letih?
babic in Piratov, tako smo nastali vod Piratske babi- Najbrž bomo postali vodniki in odšli na kak Jam-
ce. boree.
Katere taborniške akcije se najraje Imate kak vodov simbol, na katerega ste
udeležite? še posebej ponosni? Kako ste ga dobili?
Najraje hodimo na tabor. Vsak je narisal kakšen znak, ki bi mu bil najbolj všeč,
Kaj počnete na vodovih sestankih? nato smo izbrali najbolj domišlijskega.
Najraje vadimo semafor in igramo košarko. S čim se še ukvarjate poleg taborništva?
Kakšna je bila vaša najbolj nenavadna Plešemo in se ukvarjamo z raznimi športi.
taborniška dogodivščina?
Tadeja Rome
DOGODIVŠČINA 13
Svet živali
Kos
(Turdus merula)
Kose najdemo po vsej Evropi, razen skrajnega severnega dela. Kos živi še v predelih Azije in
Kitajske, v Avstralijo in v Novo Zelandijo pa so ga naselili. Srednjeevropska populacija se pozimi seli
na jug, vendar ne v celoti. Ptice severnih valilnih področij prezimijo v severni Afriki.
Način življenja
Nekoč so kosi živeli po različnih prede-
lih in se počutili zelo prijetno v gozdovih z
bogatim podrastjem ter se šopirili v številnih
listnatih gozdovih. Pred približno 200 leti pa
so se vedno pogosteje naseljevali v parkih
in vrtovih, v zadnjih 80 letih pa so se pre-
selili celo v velemesta in postali spremlje
valci človeka.
Danes kose vidimo povsod po parkih,
vrtovih in celo na pokopališčih, saj jih
navzočnost ljudi ne moti in niso plahi. Hrano
si iščejo na tleh in skačejo naokrog, celo najprej nagnjeno postrani in malo navznot- lise. Samica izvali jajca kar sama. Po 12 ali
hrbtno in se opirajo na rep. er, vendar je pripravljena na bliskovit sunek 14 dneh se izvalijo slepi in goli mladi ptički,
Petje kosa je glasno in doneče. Številne po plenu, ki ga s kljunom počasi potegne iz za katere skrbita oba starša in jih skupaj
različne kitice predvaja zelo počasi in jih ne zemlje ter ga slastno použije. hranita. Mladiči hitro rastejo in že po dveh
ponavlja, kot to počnejo drozgi. Njegovo tednih zapustijo gnezdo.
petje se velikokrat konča z visokimi in stis Razmnoževanje V prvih dneh, ko mladiči zapustijo gnez-
njenimi čivkajočimi toni. Samci kosov branijo svoj revir, še pose- do, še ne morejo in ne znajo prav leteti, zato
bej strastno v času parjenja, ki se včasih tekajo po tleh in si iščejo hrano. Odrasla
Hrana in način začne že v februarju. Odrasli samci navadno ptiča jih nadzorujeta in jih opozorita na ne-
prehranjevanja zasedejo revir, ki so si ga izborili v prejšnjem varnost z vreščavim glasom, saj so nevarni
Najljubša hrana kosov so črvi. Poleti kos letu in ga skušajo zadržati. Zelo zaščitniški sovražniki mačke ter drugi roparji mladih
dopolnjuje hrano črvov z mehkimi sadeži in so tudi do samičke, saj se parijo vsa leta ptičev.
žuželkami ter zrelimi jagodami. S črvi dobi z isto.
kos v svoje telo potrebno tekočino. Ker se Samica si gnezdo iz travnatih slamic in
črvi v vročem in suhem vremenu zakopljejo listja zgradi v grmovju, živi meji ali pod ve-
globoko v zemljo, jih kosi zato težje lovijo in jami kakega drevesa. Gnezdo ima obliko Dolžina: okoli 25 cm
si raje poiščejo drug plen, s katerim dobijo skledice, ki ga samica obda z vlažno zemljo, Teža: 80-105 g
potrebno tekočino, npr. gosenice, zelene da se slamice sprimejo in gnezdo ostane Spolna zrelost: pri enem ali dveh letih
listne uši, paglavci, mehki sadeži (jagode). prave oblike. Čas valjenja/trajanje valjenja: od
Kos najraje stika za hrano po tleh in zelo Ko samica naredi gnezdo, se odpravi marca do avgusta, 12-14 dni
rad skače po kratko pokošenih tratah, kjer do samca, ki ga snubi tako, da steče pred Obnašanje: v času parjenja teritorialno
najde veliko črvov in mrčesa. Glavo ima njega z dvignjenim kljunom in repom. Sa- usmerjen
mec ji odgovori na snubljenje s petjem v vi- Hrana: črvi, žuželke, polži, mehki sadeži
sokih tonih, se našopiri in se pahlja z repom. Sorodne vrste: drozg cikovt, komatar,
Tadeja Rome Po parjenju izvali samica 3 do 5 jajc, ki carar
so blede modrozelene barve in imajo rdeče
