Revija Tabor 2014/6
Sporočila o taborništvu 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
40 / OD RODOV
50. taborniški tek na Muti
Ko so taborniki tedanjega Odreda bistrega potoka
Muta spomladi leta 1960 obvestili republiško zvezo,
da prirejajo prvi tradicionalni taborniški tek, so iz
Ljubljane dobili negativen odgovor, saj prvi ne more
biti “tradicionalni”. Vendar se je zgodilo, da so letos 25.
maja na Muti doživeli zlati jubilej taborniških tekov.
Tradicionalni 50. taborniški tek na Muti je privabil
sto petdeset udeležencev.
Odraslih tekačev, ki so se merili na 8 km dolgi progi
za štajersko-koroški tekaški pokal, je bilo blizu 90,
ostroških tekov se je udeležilo trideset tekmovalcev,
prav toliko pa je bilo tudi udeležencev družinskega Foto: Hinko Jerčič
teka predšolskih otrok. Edini, ki je sodeloval tako na
nedeljskem 50. teku kot tudi na 1. taborniškem teku,
24. aprila 1960, je Ludvik Jerčič. Atletski veteran,
soustanovitelj taborniškega rodu na Muti, je letos
podeljeval priznanja najuspešnejšim tekačem, sam
pa je v močni konkurenci dosegel peto mesto.
Predstavnik Štajersko-koroškega pokala je starešini
taborniškega Rodu bistrega potoka Muta Sašu Pavliču
izročil priznanje za odlično organizacijo prireditve in
zaželel, da bi na Muti nadaljevali s prirejanjem te druge
najstarejše množične tekaške prireditve v Sloveniji.
Foto: Hinko Jerčič
Hinko Jerčič
30 let zagorskih tabornikov
Zagorski taborniki, združeni v Rod Polde Eberl Gostje so videli slavnostni dvig zastave, prikaz
Jamski, so 17. maja obeležili pomembno obletnico taborniških veščin spletanja vozlov, postavljanja
delovanja. Rod, ki od leta 1984 neprekinjeno ohranja šotora iz dveh šotork in lokostrelstva. Da so taborniki
taborniški duh, je tudi s tem dogodkom upravičil tudi dobri igralci in pevci, so dokazali v kulturnem
geslo “Taborniki ustvarjamo boljši svet!”. Obiskoval- programu. Dogodek je obogatila razstava skavtskih
cem, med katerimi so bili nekdanji člani rodu, starši, rutic in priponk iz vsega sveta, ki jo je prispeval Rok
predstavniki Občine Zagorje in Uprave za zaščito in Kepa, rodov gospodar in načelnik Zasavsko-celjskega
Foto: Rok Franc
reševanje, zagorski Katoliški skavti in skavtinje ter območja. Manjkala nista niti golaž in zelenjavna
predstavniki drugih taborniških rodov, so prikazali enolončnica.
čisto pravi taborniški dan. Polona Siter Drnovšek
OD RODOV / aktualno 41
Prvomajska
dogodivščina
Zgodaj zjutraj, ob 5:45 smo se Močvirski PP-ji zbrali
na glavni železniški postaji pod uro, ne vedoč, kam
se odpravljamo. Organizatorji Maša, Liam in Špela
so namreč ohranili to skrivnost zase vse do zadnjega.
Tako smo pod uro dobili prvo kuverto, v kateri smo
prejeli karte za vlak do Pule. Pohiteli smo na vlak in
se odpeljali proti morju. V Puli smo se po navodilih
iz druge kuverte razdelili v skupine in tako odšli do
zanimivosti: k areni, zlatim vratom in templju. Tam
smo odprli še zadnjo kuverto s spiskom zanimivih
stvari, ki smo jih morali opraviti: zaprositi za roko
Hrvata/ico, poiskati slona, se okopati v vodnjaku.
Popoldne smo se odpravili proti Peroju, kjer smo
preživeli preostanek prvomajskega izleta.
Foto: Domen Šverko
Prvomajski izlet
Ob prihodu na železniško postajo so me pred
vrati pričakali nasmejani obrazi ter kup taborniške
opreme in hrane. Bilo je sobotno jutro, 26. aprila,
dan začetka prvomajskega izleta. Z vlakom smo se
odpeljali do Pivke, si ogledali presihajoča jezera in
prespali v bivakih na travniku.
Drugi dan se je začel z vzponom na Volovje
rebro in se zaključil v Zajelšju. V Ilirski Bistrici smo
se ustavili v trgovini. Člani so bili dobro založeni s
sladkarijami, zato jim je bila večerja skoraj odveč.
Ponoči je deževalo, potoki in jezera so narasla,
Foto: RMT Ljubljana tako da smo morali graditi mostove na poti do
Gradišča. Dva člana sta se odpravila v vas vprašat za
Prvi večer smo si za sprostitev privoščili duhovno
senik, da bi na suhem prespali. Našla sta telovadnico,
dejavnost, naslednje dni pa smo si ogledali mumije
skuhali smo si večerjo nad ognjem in odšli spat.
v bližnji Istrski cerkvi, se okopali v morju - najbolj
Zadnji dan je bila hoja mučna, saj smo hodili
pogumni celo ponoči, se igrali družabne igrice in se
ob glavni cesti iz Kozine proti Hrvaški. V Kozini
preprosto povezovali in družili med seboj. Sedaj komaj
smo prišli na železniško postajo in čakali vlak, ki
čakamo tabor, v mislih pa se že veselimo naslednjega
je prišel, a iz napačne strani, saj je imel zamudo.
prvomajskega izleta!
Po srečnem razpletu dogodkov smo se vrnili v
Saša, RMT Ljubljano z avtobusom. Tako smo prišli domov
veseli, nasmejani, zagoreli, s prepetimi glasilkami,
umazani, predvsem pa utrujeni. Ob spominu na
letošnji prvomajski izlet bomo imeli v mislih: Oh,
ti muhasti april! Moker si kot reka Nil!
Urša Primožič
