Revija Tabor 2017/6
V naravo! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
18 / VARNO V NARAVO
Hoja v gore
Besedilo: Jure Ausec - Bajs, fotografija: Žan Kuralt
Slovenci smo močno povezani s planinami in gorami. Več kot 8200 km planinskih poti nudi prostor
za rekreacijo in počitek tudi do 3 milijonom ljudi letno.
A gorništvo niso le lepi razgledi. V gorah se vsako na. Na prvi zimski izlet gremo z nekom, ki je vešč
leto ponesreči okrog 400 ljudi, od tega okrog 40 smrtno. gibanja v snegu. Napačna uporaba cepina in derez je
Zaradi kroničnega pomanjkanja časa smo tudi v hribe lahko smrtno nevarna! Tako bomo spoznali, ali nas
začeli hiteti. To pomeni slabšo pripravo na turo, več te aktivnosti privlačijo, pred samostojnimi avantu-
pozabljene opreme, slabšo pozornost na nevarnosti rami pa moramo priskrbeti ustrezno opremo in se
na poti in več nenadnih obolenj. Pri hoji v hribe je izobraziti, kar najlažje storimo v planinskih društvih
treba že pred odhodom razmišljati o varnosti, saj in njihovih odsekih.
lahko nevarnost izvira iz: In ne pozabite, da cilj planinca ni osvojitev vrha,
1. naravnih pojavov (npr. nenadna nevihta), temveč varen povratek v dolino. Če presodimo, da
2. človeškega organizma (npr. kronična bolezen), razmeram nismo kos, moramo izlet prekiniti - gore
3. napačne odločitve (npr. tura v slabem vremenu, nas bodo čakale še tisočletja, naše življenje pa je lahko
premalo vode), odvisno od ene same napačne odločitve.
4. napačnega ravnanja (npr. nepravilna uporaba
opreme).
Vremenske nevšečnosti
Naravni pojavi spadajo med objektivne in od
nas neodvisne nevarnosti. Največje težave povzroča
vreme. Pozimi so posebej nevarni plazovi in mraz,
poleti močno sonce, vseskozi nevihte, strele in megla.
Vremenskih pojavov ne moremo nadzorovati, a se jim
lahko prilagodimo. Če nismo prepričani, da bomo
kos naravnim pojavom, obisk gora preložimo. V gore
se podajajmo ob lepem vremenu, zaščitimo se pred
soncem, vedno s seboj vzemimo primerna oblačila in
obutev za hladnejše vreme ali dež, varovalno opremo,
dovolj vode in hrane, komplet prve pomoči, mobilni
telefon ter svetilko, če nas ujame noč.
Spoznaj se, pohodnik
Ostali trije viri nevarnosti so subjektivni. Žal
večina vzrokov za nesreče izvira iz nas samih - ture
ne načrtujemo, ne poznamo nevarnosti ob poti, smo
slabo telesno (kondicija) ali psihično (strah, precenje-
vanje sposobnosti) pripravljeni, nismo vešči hoje na
gorskem terenu, nimamo primerne obleke in obutve, Varovalno opremo moramo tudi pravilno uporabljati - najdeš
nimamo ali ne znamo uporabljati tehnične opreme, napako?
ne poznamo poti, ne uživamo primerne hrane in
pijače in še bi lahko naštevali. pripet na pas).
Pomembno je, da se zavedamo svojih sposobnosti, karabinoma, ne zgolj z enim (drugi ne bi smel biti
izkušenj ter opreme in ture izbiramo v skladu s tem. samovarovalnim kompletom vedno pripeti z obema
V neznane kraje se podamo z nekom, ki pot že poz- Napaka je v tem, da moramo biti pri varovanju s
ASTRONOMIJA / raziskovanje 19
Besedilo in fotografija: Primož Kolman
Orientacija s pomočjo astronomije
Astronomija je odigrala eno najpomembnejših vlog Tudi Luna je zelo uporabna pri orientaciji. Za
v zgodovini odkrivanja Zemlje. Že prvi pomorščaki lunin krajec velja, če povežemo oba lunina pola
in svetovni popotniki so jo s pridom uporabljali pri ter podaljšamo daljico v obe smeri, dobimo smer
orientaciji. Prve geografske karte so nastale prav sever-jug. Lunin krajec zato "stoji pokonci" le, ko je
s pomočjo astronomije. Na severni polobli je za ori- natanko na jugu. Prvi lunin krajec v obliki črke D je
entacijo najbolj pomembna zvezda Severnica, ki jo od Sonca navidezno oddaljen 90 stopinj vzhodno,
najdemo s pomočjo zvezd Velikega voza. Pravzaprav kar pomeni, da je ob 18. uri na jugu. Zadnji lunin
imamo srečo, da je tako svetla zvezda skoraj natančno krajec v obliki črke C je od Sonca navidezno oddaljen
na severnem nebesnem polu. 90 stopinj zahodno, kar pomeni, da je ta na jugu ob
6. uri zjutraj. Polna luna je na jugu vedno ob polnoči.
Pri nas je severni nebesni pol približno 46 stopinj Za vse zgornje podatke je treba poleti upoštevati
visoko nad severnim obzorjem, kar izhaja iz geograf- poletni čas - torej prišteti eno uro.
skega položaja kraja oziroma njegove zemljepisne
širine. Na ekvatorju, kjer je zemljepisna širina 0, sta
severni in južni nebesni pol na samem obzorju, in Sonce
sicer natančno na severu oziroma na jugu. Nebesni
vzhod 6:00
ekvator se tam razprostira od vzhoda do zahoda
natanko preko zenita. zahod 18:00
Luna – prvi krajec (D)
V času enakonočja, na prvi dan pomladi oziroma jug 18:00
jeseni, Sonce potuje natanko po nebesnem ekvatorju. Luna – zadnji krajec (C)
Iz naših krajev je takrat Sonce najvišje opoldne, in sicer
jug 6:00
44 stopinj visoko nad južnim obzorjem. Do rezultata
pridemo, če aktualno zemljepisno širino odštejemo polna luna
od 90 stopinj. Sonce se v času poletnega in zimskega jug 24:00
solsticija najbolj oddalji od nebesnega ekvatorja, in Za poletni čas prištej 1 uro!
sicer za približno 23 stopinj proti severu oziroma
jugu. Ob šestih zjutraj je Sonce skoraj natanko na
vzhodu, medtem ko je ob šestih zvečer skoraj natanko
na zahodu. "Skoraj" zato, ker Zemljina orbita okoli
Sonca ni popolna krožnica, a približek popolnoma
zadostuje za orientacijo v naravi. Resnično! Čeprav
na primer Sonce poleti vzhaja mnogo prej kot ob
6:00, je dejansko šele ob 6. uri na vzhodu. In čeprav
Sonce poleti zahaja kasneje, je na zahodu ob 18. uri.
Potrebno je le upoštevati poletni čas - torej poleti ob
sedmih zjutraj in zvečer.
V Sloveniji imamo namreč to srečo, da smo na
vzporedniku, približno 15 stopinj vzhodno, hkrati pa
uporabljamo srednjeevropski čas, ki je ravno za eno
uro (poleti dve) premaknjen glede na izhodiščni čas
(GMT). 24 ur namreč pomeni: 24 × 15 = 360 stopinj,
kar znaša natanko cel krog ali en dan. Za kraje, ki
niso ravno na zemljepisni dolžini, ki je mnogokratnik
15-ih stopinj, je treba več preračunavati. Lunin prvi krajec - če povežemo lunina pola, dobimo smer sever-jug.
