Revija Tabor 2018/12
Kam in kako naprej 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
40 / MNENJE Besedilo: Neža M. Slosar, fotografija: Pija Šarko
Zapuščina projekta TAPOS?
Prihaja TAPOS – odrešilni projekt; projekt, ki bo kot organizacija? Kaj nam povejo temelji, ki smo jih
omogočil, da taborniški prostovoljci zaživimo. In smo z muko zgradili? So to temelji koče, hiše, stolpnice,
zaživeli in smo se podpisovali in se je dogajalo in se mogoče vile? Se res lahko zadovoljimo s tem, da smo
še vedno gledamo isti ljudje. Še vedno v glavnini isti ponosni nase, zapakiramo projekt z vsemi titulami
prostovoljci držijo na sebi organizacijo z vse več člani, vred in ga postavimo v izložbo nabiranja prahu? Ne
čeprav vrednotenje projekta govori drugače. "Glavni pravim, da hočem točen odgovor, želela pa bi si, da
namen projekta TAPOS je program, ki ga ponujamo izvem, kaj bom zaradi tega, kar sem sejala včeraj, žela
našim starejšim članom." Glede na številke in vse danes, pekla jutri. Da bom, ko mi bo nekdo nekoč
ostale predstavljene dosežke v prejšnji številki Tabora dejal: "Hja, to je bil samo še en ZTS projekt, ne?",
se počutim ponosno na ven in izigrano na notri. odgovorila: "To je bil prelomen projekt. Zdaj vemo,
Postavlja se mi osnovno vprašanje, kako vemo, da zakaj danes delamo stvari tako kot jih."
danes, dve leti po začetku TAPOS-a, delamo z našimi
prostovoljci kakovostnejše? Je na to dovolj odgovor –
imamo Program PP in coache PP? Bojda imam zelo
zmogljiv računalnik, zmožen je sprocesirati veliko
število podatkov, a kaj ko ne znam programirati. Če bi
izbirali taborniško besedo leta, bi bila v prejšnjih dveh
letih gotovo na vrhu mnogokrat uporabljena beseda
implementacija (ki se nenehno bori za prevlado z "de-
legiranjem"). Vse se je končno zares implementiralo,
s PzM-jem na čelu (sol na rano). Vendar se mi zdi,
da je Program PP sila uporaben, pa žal precej manj
uporabljan, čeprav naj bi implementacijo že precej
dobro obvladali. Ampak dobro, dajmo Programu PP
čas, da ga rodovi prebavijo in začnejo izvajati. Zelo
dobra rešitev se je ponudila v coachih PP, ki pa žal še
vedno čakajo na kavčih na angažirane PP-je. Upam,
da se bo hkrati z novim izobraževanjem za coache,
nabavilo tudi dodatne kavče, saj organizacija trenutno
premore izjemno majhen delež PP-jev, ki si želijo biti
del te v sodobni družbi cenjene metode.
Z uvodnim odstavkom želim pravzaprav samo
opozoriti na eno ključnih stvari, ki me je zmotila
in se mi zdi pomembna za celostno dobro podobo
projekta. Menim, da je TAPOS v dobi dveh let dal
taborniški organizaciji pomemben temelj, vendar
se v hiši še vedno ne da živeti, pa če imamo še tako
trdne temelje. Na koncu sem dobila občutek, kot
da je vrednotenje, kakršno koli je že bilo, samo sebi
namen. Naštevanje številk brez obrazložitve ničesar
ne pove. Taborniška javnost v najboljšem primeru ve,
kaj se je dogajalo, kolikšna je bila udeležba in katera
orodja, literaturo smo dobili. Dovolj za povprečneža,
pa si res želimo tega? Ne moremo pogledati globlje in
ugotoviti, česa smo se resnično naučili iz tega projekta,
Besedilo: Rok Franc PISMA BRALCEV / aktualno 41
Pošteno je, da imamo vsi
enake možnosti
Vsak pri sebi ve, kdaj ni
imel enakih možnosti, in
vsak pri sebi ve, kdaj jih je
nekomu kratil. Tema je še
kako aktualna. Po digital-
ni kampanji na družbenih
omrežjih sem prejel širok
odziv posameznikov, ki so
doživeli takšno ali drugačno
izkušnjo. Veliko teh je zapustilo
taborniško organizacijo, ker jih
je nekdo v mladosti na takšen
ali drugačen način ugasnil.
Lahko smo iskreni. Ne
omogočanje enakih možnos-
ti prihaja z vseh strani. Tako
s strani starejših kot tudi vedno
bolj s strani mladih. Če se po-
skusiš poglobiti v sam problem,
ugotoviš, da starejši člani ugašajo mlade predvsem
zaradi lastnega ega. Kot bi se bali, da bi nekdo nekaj ter jim tako pomagamo, da spregledajo svoja morda
bolje naredil od njih in s tem pokazal, da so za staro nezavedna dejanja.
šaro. Pri mlajših je podobno v ospredju ego, a bolj iz Kampanja je namenjena predvsem mladim, da
strahu, da bi bil nekdo boljši in hitreje napredoval od bi se še bolj zavedali lastne pravice in pomembnosti
njega samega. Kakor bi se bal, da bo nekdo boljši in nudenja ter spodbujanja enakih možnosti med ljudmi.
ga bo ta izrinil iz igre. Oba scenarija imata skupno Prevečkrat zgodbe mladih govorijo, da v rodovih ni-
točko – nesamozavest. Zaradi te se ustvarjajo krogi majo enakih možnosti za vključevanje, izobraževanje,
elit, v katere težko prideš. vodenje aktivnosti, napredovanje, razvoj. Prevečkrat
Govorim predvsem iz lastnih izkušenj. Tudi sam se dogaja, da so enake možnosti za razvoj pogojene
sem bil tako na eni kot na drugi strani. Tudi sam s strinjanjem odločevalcev v organizaciji. Vsak posa-
sem se bal, da bo nekdo nekaj naredil bolje od mene, meznik potrebuje enake možnosti za razvoj, tudi če
moj avtomatski refleks pa je bil, da sem mu postavil razmišlja drugače. In mladi se morate zavedati, da je
zid. In ravno to sedaj opažam predvsem pri mladih. to vaša pravica in ne smete obupati. Nikoli!
S kampanjo sem želel spodbuditi vse deležnike, Gre za stvar, ki ni preprosta. Vsi se moramo za-
da dvignemo glavo in glas, da se začnemo o tej temi četi pogovarjati o tem, prepoznavati probleme ter
v svojih krogih pogovarjati ter tako pomagamo jih odpravljati. Vsak dan smo podvrženi takšnim in
prepoznavati in preprečevati ugašanje posamezni- drugačnim situacijam, kjer imamo priložnost narediti
kov, še posebej mladih. Velika verjetnost je, da se spremembo. Doma, v šoli, na fakulteti, v službi, pri
posamezniki nikoli niso zavedali, da so komu kratili tabornikih.
pravico do enakih možnosti. Tudi sam se tega nisem Prenehajmo govoriti in učiti eno, delati pa drugo.
nikoli zavedal. Zato je verjetno najboljši način, da Naredimo spremembo. Ali, kako je že rekel Gandhi:
tem posameznikom pričnemo postavljati ogledalo "Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu."
