Revija Tabor 2018/5
Narava, tam kjer smo doma! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
12 / VEŠČINE Besedilo in fotografije: Tadeja Rome
Gre ta rožica v lonec?
Veščina Zeliščar 2
Končno je prišla pomlad, z njo pa tudi dolgi sprehodi in obilica dišečih in pisanih rastlin.
Taborniki smo radi v naravi, z veseljem pa tudi kaj naberemo in si pripravimo manjši
obrok ali okrepčilen čaj. Zato je zelo pomembno, da vemo, kaj nabirati, saj si ne želimo,
da bi nabrali nekaj neužitnega ali celo strupenega.
Raziskovanje flore na Slovenskem že zajetne "bukle", ki vsebuje kar 3452 vrst in podvrst
praprotnic in semenk.
Raziskovanje flore, s čimer poimenujemo ra-
stlinstvo, je na slovenskem območju prisotno že več
stoletij. V začetku 15. stoletja smo tako dobili prvi
Zakaj je dobro, da rastline
zapis rastlin v slovenskem jeziku, raziskovanje pa se poznamo?
s tem ni zaključilo. Leta 1760 nas je Scopoli, sodob- Zelo pomembno je, da za namene uživanja rastlin
nik Linnéja, z delom Flora Carniolica, kjer je opisal nabiramo zgolj tiste, ki jih poznamo 100-% in vemo,
okoli 1100 rastlinskih vrst, postavil v sam svetovni da so užitne. Nikakor si ne smemo dovoliti, da na
vrh poznavanja botanike. Takratni naravoslovci so hitro potrgamo rastline, za katere mislimo, da smo jih
z delom nadaljevali – marljivo so raziskovali, zbirali nekoč že nekje videli, saj si je veliko rastlin med seboj
in proučevali slovensko floro in tako smo že v 19. zelo podobnih oz. so si podobne v očeh nevednežev.
stoletju dobili prvi slovenski učbenik botanike. Leta Zna se zgoditi, da namreč užitno rastlino zamešamo
1969 je prvič izšla, takrat kot tanjši zvezek, Mala flora z neužitno ali celo s strupeno! Zato je zelo pomembno,
Slovenije – določevalni ključ praprotnic in semenk, da se pred samim nabiranjem rastlin za čaj, prigrizke,
kjer je bilo opisanih 2843 rastlinskih vrst in podvrst. mazila ipd. naučimo določevati rastline.
Zvezke so različni avtorji dopolnjevali in tako smo leta
2007 dobili že četrto izdajo Male flore Slovenije, zdaj S čim si pri določanju pomagamo?
Poleg že omenjene Male flore Slovenije, je na
začetku smiselno, da posežemo po slikovnih klju-
čih. Ti so lahko tudi dihotomni, ki nas usmerijo do
prave družine, kar nam olajša nadaljnje določanje
(za osvežitev spomina pokukaj v arhiv revije Tabor
in si v poletni številki 2014 oglej primer dihotomnega
ključa!). Uporabni so tudi slikovni ključi, kjer so pred-
stavljene posamezne vrste in podvrste. A previdno!
Tisti slikovni ključi, kjer so zgolj fotografije rastlin,
brez natančno narisanih skic, so lahko, sploh če želimo
rastlino določiti do vrste natančno, zelo neuporabni.
Primerjava nabrane rastline s slikovnim priročnikom, kjer
Priročniki za pomoč pri določevanju, uporabni tudi na terenu. pridemo do družine ali rodu.
VEŠČINE / dogodivščina 13
Ko pridemo s terena, nabrane rastline čimprej
prestavimo v suh in nekoliko topel prostor, kjer si
naredimo prešo. To najlažje naredimo tako, da ras
tline zlagamo med časopisni papir, ki ga obtežimo
z ravnimi predmeti, kot so deske, ki jih lahko nakna
dno obložimo tudi s težjimi knjigami (pribl. 10 kg).
Časopis je treba redno menjavati, na nekaj dni, sploh
če smo nabrali mokre rastline, da le-te ne postanejo
Določevanje črne, saj želimo, da ohranijo barve. Večina rastlin je
po Mali flori
Slovenije, kj posušenih v enem tednu.
er pridemo do
vrste.
Za izdelavo herbarija se največkrat uporablja ri-
salne liste. Vsako rastlino postavimo na svojo stran,
Na fotografijah, ki na splošno lahko izgledajo odlično, nanje pa jih zalepimo s papirnatimi trakovi, ki jih na
se marsikdaj ne vidi podrobnosti, ki so za določanje koncih namažemo z lepilom. Vsako stran opremimo
pomembne – npr. kako bomo vedeli, ali ima list med še z etiketo, kamor napišemo ime rastline (slovensko
žilami bele ali rjave dlačice, če vidimo zgolj krošnjo? in latinsko), kraj najdbe in rastišče, datum in ime
Zato je zelo pomembno, da za natančno določanje nabiralca ter določevalca. Herbarijske pole zložimo
rastlin ne uporabljamo zgolj slikovnih ključev – ti nas med kartonasti platnici in herbarij je končan!
dostikrat pripeljejo le do iskanega rodu – temveč tudi
dihotomne ključe, kakršna je Mala flora Slovenije. Kot
smo ugotovili, je v Sloveniji ogromno rastlin, zato
je smiselno, da za nasvet pri nabiranju poprosimo
tabornika ali biologa, ki je tega vešč.
Kaj pa herbarij?
Verjetno ste že v prvih razredih osnovne šole
izdelali preprost herbarij, kjer ste v zvezek napeštali
nekaj rastlin in poleg napisali njihovo ime. Sliši se
enostavno, a za obstojno in pregledno zbirko posu- Primer herbarijskih pol.
šenih rastlin, kar herbarij pravzaprav je, potrebujemo
nekoliko več prakse in priprav.
Pred samim nabiranjem se moramo zavedati, da
Le pogumno!
je strogo prepovedano nabirati zavarovane vrste ter Verjamem, da se ves postopek herbariziranja sliši
da ne smemo nabirati tistih, četudi pogostih vrst, strašno zamuden in zahteven, a ne pozabi, da s pripravo
ki jih je na posameznem rastišču, torej manjšem herbarija spoznamo in prepoznamo veliko rastlin, ki
območju, manj kot 10. jih tako lahko suvereno nabiramo in uporabljamo pri
Že na samem terenu je pomembno, kako rastline kuhi. Zato nikar ne obupaj! S primernimi priročniki in
shranimo. Priporočam, da jih shranjujete v časopisni nekaj volje boš hitro osvojil način določevanja rastlin.
papir v večji (A3) mapi in si označite, kje ste posame- Glede na to, da v Sloveniji raste preko 3400 rastlin, ni
zno vrsto nabrali. Tako bodo rastline že od začetka vrag, da se ne bi spoznal vsaj z nekaj deset vrstami,
lepše speštane, kot če bi jih pustili v plastični vrečki od katerih bo toliko užitnih, da boste z vodom lahko
ali košari, kjer bi hitreje uvenele in izgubile obliko. zdravo popestrili jedilnik na bivakiranju.
Za herbarij je potrebno nabrati celo rastlino – vse od
korenine do cvetov oz. ploda – če nabiramo samo zelene
liste, bomo kaj kmalu ugotovili, da z določevanjem Vid svetuje: Skoči v knjižnico in si
ne bomo prišli daleč. Da ne poškodujemo korenin, si izposodi slikovne določevalne ključe, kot
lahko pomagamo z lopatko. Izjema so lesnate vrste, sta Rastlinski vodnik (Schauer, Modrijan,
kjer nabiramo poganjke s cvetovi ali plodovi. 2008) in Naša zdravilna zelišča: določanje
in uporaba (Stumpf, Narava, 2014) ter se
.
podaj na raziskovanje.
