Revija Tabor 2019/2
Narava je naša učilnica 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
ZDRAVA NARAVA,
ZDRAVI MI
Besedilo: Tadeja Pretnar
Kaj imata skupnega okolje in zdravje? Sta sploh povezana? Velikokrat takih pojmov
ne zaznavamo kot del celote, saj se o njih učimo ločeno, v medijih so predstavljeni
ločeno … Kar pa ne pomeni, da med okoljem in zdravjem ne najdemo povezav, ki
so še kako pomembne.
Na naše zdravje vplivajo različni dejavniki:
• dejavniki notranjega okolja posameznika: dednost,
spol, starost, telesne značilnosti, značaj,
• dejavniki naravnega okolja: biološki, kemični,
fizikalni, biomehanični dejavniki,
• dejavniki družbenega okolja: socialno-ekonomski
dejavniki, družbene vrednote in prepričanja.
Vsi ti dejavniki se med seboj povezujejo in vplivajo
eden na drugega, zato jih imenujemo tudi deter
minante zdravja.
Tako je za naše zdravje zelo pomembno tudi to,
v kakšnem okolju se nahajamo. Elementi okolja, ki
vplivajo na naše zdravje so zrak, (mikro)klima ter
voda in hrana, ki ju zaužijemo. Hkrati pa se moramo
V tretjem cilju Agende 2030 za trajnosti razvoj –
zavedati, da tudi sami lahko močno vplivamo na to,
Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno
kakšno je naše okolje. Odločitve, ki jih sprejemamo,
dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih med
se tičejo tudi transporta, prehranjevanja, počitniko
drugim preberemo zanimiva mikro cilja: "Do leta
vanja, potrošništva, dela itn. Ker so okoljske teme, ki
2030 s preventivnimi ukrepi in zdravljenjem za tretjino
vplivajo na naše zdravje, zelo obširne, se bomo v tem
zmanjšati število primerov prezgodnje smrti zaradi
prispevku osredotočili na zrak in klimo s poudarkom
nenalezljivih bolezni ter promovirati duševno zdravje
na vročini.
in dobro počutje" ter "Do leta 2030 občutno zmanjšati
število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti
nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode
in tal". Z izvajanjem aktivnosti, ki krepijo naše zdravje, Ljudje lahko s svojim vede
neposredno vplivamo na svoje zdravje, z zgledom ter njem močno vplivamo na
s prenašanjem znanja na vrstnike, mlajše in nenaza
dnje tudi starejše generacije pa posredno vplivamo okolje, okolje pa vpliva tudi na
tudi h krepitvi njihovega zdravja. naše zdravje.
KAJ SPLOH JE ZDRAVJE?
Zdravje, kot so ga leta 1948 definirali v Svetovni ZRAK
zdravstveni organizaciji, ni samo odsotnost bolezni, Kakovost zraka ima velik vpliv na naše zdravje, saj
temveč stanje popolnega fizičnega, mentalnega ter ga na dan vdihnemo kar med 10.000 in 20.000 litri.
socialnega blagostanja. Zaradi onesnaženega zraka vsako leto po ocenah
20 Za boljši jutri številka 2
prezgodaj umre 7 milijonov ljudi na svetu, od tega snaženega zraka na zdravje kot nasploh delci PM10.
kar 1700 Slovencev. Slovenija zaradi razgibanega Hkrati pa črni ogljik močno absorbira svetlobo, kar
reliefa, slabše prevetrenosti in pojavov tempera vpliva na segrevanje atmosfere ter na tla sočasno
turnega obrata v zimskih mesecih sodi med države meče senco.
s čezmerno onesnaženostjo zraka, okoli 45 % ljudi pa
živi na območjih s prekomerno onesnaženim zrakom.
V Sloveniji so najbolj
Onesnažen zrak vpliva na razvoj bolezni dihal (npr.
pljučni rak, astma, kronična obstruktivna pljučna pomemben vir onesnaženja
bolezen (KOPB)), na razvoj srčno-žilnih obolenj (kap zraka individualna kurišča
in kronična ishemična bolezen srca), bolezni živčevja
(npr. demenca) in presnovne bolezni (npr. sladkorna in promet.
bolezen tipa 2), vpliva pa lahko tudi na negativne
izide nosečnosti.
LESNI DIM
ČRNI OGLJIK Tudi lesni dim, ki nastaja z izgorevanjem lesa, vsebuje
Kakovost zraka merimo z beleženjem vrednosti žve trdne delce in povzroča vnetje dihalnih poti in druge
plovega dioksida (SO2), trdnih delcev (PM10 in PM2.5), bolezni. Raziskave ARSO so pokazale, da kurjenje
ozona (O3) in dušikovega dioksida (NO2). Pred nekaj lesa povzroča tudi emisije kancerogenih snovi.
leti so slovenski strokovnjaki z Inštituta Jožef Štefan Zato je zelo pomembno tudi, kako les kurimo. Pri
razvili način merjenja črnega ogljika, ki spada med ogrevanju doma s kurilnimi pečmi je pomembno,
delce PM10, s čimer so pridobili ogromno količino da se uporablja suha polena, ki se jih pravilno zakuri,
podatkov črnega ogljika celega sveta. To je izraz za ustrezno dovaja zrak ter da se kurilne naprave redno
črne saje, ki so produkt nepopolnega izgorevanja vzdržuje. Ker taborniki na taborjenjih in pohodih
goriv, ki vsebujejo ogljik. Ker je bolj povezan z viri kurimo ogenj, je prav, da ga kurimo le toliko, kot
onesnaženja kot CO2, je boljši pokazatelj vpliva one ga potrebujemo ter da uporabljamo suha, starejša
drva, nanj ne mečemo odpadkov in ne kurimo kresa,
PM 2.5 (2.5 µm) temveč z lesom in ognjem ravnamo preudarno.
50–70 µm organske spojine, kovine,
ogljikovi delci itn.
Kurjenje fosilnih negativno vpliva na globalne
temperature našega planeta, o čemer smo govorili
v prejšnji številki, na onesnaženost zraka, onesnažuje
tudi podtalnico – vir pitne vode. V ZDA so ugotovili,
PM 10 (10 µm) da kar dobrih 91 % premogovnih toplarn, ki opravljajo
prah, cvetni
prah, plesen itn. meritve na okoliški podtalnici, le-to onesnažuje
z vsaj enim, v povprečju pa s kar štirimi različnimi
onesnaževali.
PROMET
Pomemben onesnaževalec zraka je tudi promet, ki
prispeva k povišanim koncentracijam prizemnega
ozona, trdnih delcev PM2.5 in PM10 ter dušikovih
90 µm oksidov (NOx). Kot pravi Dr. Andreja Kukec z Medi
Trdni delec – PM (ang. particulate matter) je izraz za prah, cinske fakultete Univerze v Ljubljani, dizelska vozila
ki je v zraku prisoten v določenem časovnem obdobju. prispevajo k večji obremenjenosti zunanjega zraka kot
Gre za v zraku razpršeno vodno kapljico (aerosol), v vozila na bencin, saj dizelski izpuhi vsebujejo delce, ki
kateri se nahaja trdni delec, večinoma ogljik. Na ogljik so manjši od 1 µm in lahko prodrejo globoko v pljuča.
se lahko vežejo ostale primesi, npr. kovine, organska Epidemiološke raziskave potrjujejo povezanost med
topila, ozon. Prisoten je v zraku v določenem obdobju dolgotrajno izpostavljenostjo dizelskim izpuhom ter
(povzeto po: bit.do/epa-gov). pljučnim rakom.
maj 2019 Za boljši jutri 21
