Revija Tabor 2019/2
Narava je naša učilnica 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Strah,
STRAHOVI, KI SE SKRIVAJO V GOZDU
Taborniki se veliko gibljemo v naravi, predvsem
po ali okoli gozdov. Čeprav imamo gozdove zelo
pogum in
radi, se jih hkrati marsikdo tudi boji. Približno 40 %
vprašanih je v ameriški raziskavi odgovorilo, da bi jih
taborniki
bilo strah, če bi morali sami preživeti noč v gozdu.
Razlog za tovrsten strah deloma tiči tudi v pravljicah,
pripovedkah in filmih. Vsi poznamo zgodbo o Janku
in Metki, ki ju mama napodi v gozd, kjer srečata
Besedilo: Tina Mervic, ilustracije: Darja Petrič zlobno čarovnico. Poznamo tudi Rdečo kapico, ki
ji po gozdu sledi lačni volk in načrtuje, kako
Taborniki počnemo mnoge posebne, jo bo pojedel. Tudi veliko grozljivk
se dogaja v gozdu. Poleg tega je
raznolike in številnim netabornikom ne
v gozdu tudi veliko glasov in zvokov,
poznane reči. Taborimo v naravi med ki jih prebivalci mest ne poznamo
različnimi živalmi, na taborjenju živimo več in so nam neznani. Strah pa je
(skoraj) brez elektrike, hodimo na nočne močnejši takrat, ko nečesa ne poz
namo in ko se soočimo s stvarmi,
orientacije, bivakiramo in s svojim vodom
ki so nam tuje. Tema, neznani zvoki
preživimo noč globoko v gozdu … Takrat in poznavanje groznih zgodbic (ki jih
uživamo. Kaj pa, ko nas na teh aktivnostih kdaj z velikim veseljem pripovedujemo
obišče strah? ob ognju) privedejo do tega, da pustimo
domišljiji prosto pot. Domišljija pa razvije celo
KAJ SPLOH JE STRAH? vrsto scenarijev, koga vse lahko v gozdu srečamo
Strah je čustvo, ki ga poznamo vsi. Tudi taborniki, in kaj bi nam ta nekdo ali nekaj lahko storilo. Saj ves
čeprav smo pogumni. Tilna v taborniškem vodu je npr. te, kaj vse si predstavljamo, da nas bo po gozdovih
strah pajkov, Jakoba je strah, da bodo drugi izvedeli, lovilo na GOTIK-u?
da je zaljubljen v punco iz sosednjega voda, Mio je
strah teme (predvsem v gozdu), Pijinega mlajšega Preden vstopimo v gozd, se moramo o gozdu po
bratca je strah iti na taborjenje, vodnico Anjo je učiti. Naučimo se nekaj splošnih informacij o tem, kaj
strah, da bi se komu iz njenega voda na bivaku kaj v gozdu raste in kdo v gozdu živi. Pozanimamo se, če
pripetilo, mami in atija pa skrbi, ker gre Miha prvič je na naši poti kakšna zgradba, kakšna luknja, kakšna
za dalj časa od doma. Kot vidite, nas je lahko strah pot. Preverimo tudi, če je ta del gozda del lovišča ali
marsičesa, poleg tega se strahovi razlikujejo glede ob kakšni pohodni poti, kjer bi lahko srečavali ljudi. Več
na trajanje in jakost. Včasih občutimo zelo majhen informacij kot bomo imeli o gozdu, manj stvari nas
strah, npr. pospešeno bitje srca za kratek hip, lahko lahko preseneti in posledično prestraši.
pa nas je česa tako zelo zelo strah, da začnemo kričati Gozd najprej spoznavamo čez dan, da
ali povsem otrpnemo. ga lahko kasneje obiščemo tudi ponoči.
Taborniki se načeloma zadržujemo
Čeprav je strah neprijetno čustvo, je vseeno zelo v skupinah in tako vstopimo tudi
pomembno, saj je pomemben za preživetje. Nastopi v gozd. Držimo se skupaj, preverjamo,
takrat, ko smo ogroženi, pa ne samo takrat, ko nas da smo vsi skupaj, in drug drugega
kdo želi napasti, ampak tudi takrat, ko so ogrožene ne strašimo. Pomembno je tudi,
naše vrednote oz. tisto, kar nam veliko pomeni. Pove da smo primerno opremljeni,
nam, kdaj zbežati iz nevarne situacije ali kdaj se mo da imamo svetilke (s polnimi
ramo začeti boriti oz. zaščititi. Strah se pojavi v hipu, baterijami) ali druga svetila. Strah pred
predvsem takrat, ko se zgodi nekaj presenetljivega, gozdom premagamo tudi tako, da
nepričakovanega in neznanega. Strah nas je, dokler globoko dihamo in se poskušamo
ne dobimo dovolj informacij o tem, kar se je zgodilo: umiriti. Hkrati si lahko zamišljamo
"Aaa, saj je samo srna skočila izza grma." nekaj lepega, pozitivnega, česar nas
26 Vsemu bomo kos številka 2
VODNIKI
Smiselno je, da kot vodniki mlajših otrok (murnov ter medvedkov
in čebelic) že pred taborjenjem izvedemo krajšo akcijo in po
skušamo prespati v šotoru nekje blizu doma in blizu elektrike.
Poleg konkretnih priprav je pomembno, da se o strahovih
tudi pogovarjamo in da se z vodom dogovorimo, kako se
v tovrstni situaciji odzvati. Pokažemo jim, kje je naš šotor,
da nas lahko poiščejo. Svetujemo jim, naj svetilko odlagajo
vedno na isto mesto in naj zvečer preverijo, kje jo imajo.
Skupaj s člani voda naštejemo čim več predlogov, kaj
bomo storili, če nas bo postalo strah teme. Pogovor
o strahu pred temo samega strahu zagotovo ne bo
povzročil, zato kar spregovorite o njej.
Pomembno je tudi, da kot vodniki namenoma ne
vzbujamo strahov. Ni vam treba pripovedovati strašljivih
zgodb in načrtovati dejavnosti, v katerih bi otroke npr.
po gozdu namenoma strašili.
Povsem razumljivo pa je, da je tudi nas vodnike kdaj
strah. Pomembno je, da se zavedamo svojih strahov.
Če vemo, da je tudi nam neprijetno biti samim v goz
du, na vodov izlet povabimo še koga iz vodstva. Če
česa ne znamo ali si ne upamo, vprašajmo starejše
v vodstvu, zagotovo nam bodo pripravljeni pomagati.
Domotožje premagajo tudi priprave na taborjenje,
o katerih smo že govorili (npr. pripravljalni tabor,
branje zgodbe o domotožju na vodovem sestanku).
Sestanki za starše pred taborjenjem so stalnica, po
membno pa je, da se s starši svojih otrok v svojem vodu
tudi sami dogovorite o določenih pravilih in mejah.
Pogovorite se lahko o obiskih na taborjenju, klicanju otrok,
mobilnih telefonih na taborjenju, o postopku, kaj storiti, ko
otrok joče. Izmenjajte si ideje in mnenja.
Preko staršev lahko tudi spoznavate svoje člane. Naj vam starši
zaupajo kakšen namig ali nasvet, kaj storiti v primeru domotožja,
saj oni najbolje poznajo svoje otroke.
Zelo pomembno je, da otroci vedo, kje najti vodnika ali dežurnega
vodnika, ko nastopi domotožje.
maj 2019 Vsemu bomo kos 27
