Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Vodnik Jan je šel med sestankoma
v knjižnico, kjer si je na otroškem
oddelku sposodil nekaj knjig na temo
begunstva. V knjigi Otroci sprašuje-
jo, nobelovci odgovarjajo je našel
super odgovor nobelovca Daniela
Mcfaddena na vprašanje: "Zakaj so
nekateri revni in drugi bogati?"
To zgodbo je Jan prebral v celoti, ti
pa preberi odlomek in mogoče si ob
naslednjem obisku knjižnice sposodiš
prav to knjigo.
"V Afriki je mnogo ljudi tako rev-
nih, da nimajo niti za hrano.
Večinoma ti ljudje niso krivi
za to. Revščina mnogokrat
nastopi zaradi vojne, ko
se prekinejo normalni go-
spodarski tokovi: ljudje
ne morejo več opravljati
svojega poklica, ker so na
primer prisiljeni postati
begunci. V Afriki pa je celo
v mirnem času težko zaslužiti
denar. V nekaterih državah dežuje
tako poredko, da na poljih komaj kaj
zraste. Otroci revnih kmetov skorajda
nimajo možnosti, da bi postali kaj drugega kot revni kmetje. Tako
kot lahko človek podeduje bogastvo, lahko podeduje tudi revščino."
(cit. v Stiekel).
PREBERI VEČ
V knjižnici na to temo najdeš kar nekaj otroško-mladinske
literature, ki ti bo pomagala pri razjasnjevanju pojmov.
Tukaj ti naštejem le nekaj od njih.
Bilban, Tina. Kaj sploh je to? Dob: Zložba Miš, 2019.
Gandon, Odile. Razumeti svet – Izzivi jutrišnjega dne. Lju-
bljana: Tehniška založba Slovenije, 2008.
Stiekel, Bettina. Otroci sprašujejo, nobelovci odgovarjajo.
Didakta: Radovljica, 2003.
Senker, Cath. Zakaj so ljudje begunci? Izola: Založba Grlica,
2006.
Spilsbury, Louise. Rasizem in nestrpnost. Jezero: Morfem,
2018.
Spilsbury, Louise. Svetovni spor. Jezero: Morfem, 2018.
8 Medvedki in čebelice številka 4
"Iz države smo z družino in drugimi sosedi pobegnili,
saj so našo vas napadli. Požgali so nam hiše, uničili
pridelke, ubili živali in tudi veliko ljudi, med njimi
tudi mojega starejšega brata. Naša pot je bila dolga.
Firasova zgodba
Veliko smo prehodili peš. Ves denar smo porabili za
to, da so nas lahko tihotapci s tovornjaki spravili čez
mejo in kasneje s čolni čez morje. Vedno nas je bilo
zelo veliko, smrdelo je, saj se na poti nismo ustavljali
Na naslednjem vodovem srečanju je in nekateri niso bili prijazni. Na svoji poti smo preč-
vodnik Jan povabil Firasa, da pove kaj kali Kamerun, Nigerijo, Niger, Alžirijo, Maroko, šli čez
več o svoji zgodbi. Firas je povedal: Sredozemsko morje v Španijo, Francijo, Italijo, kjer
sem živel nekaj časa, nato pa so nas preselili v azilni
dom v Ljubljano. Pot nas je zelo izčrpala, žal nam je,
ampak ponekod smo morali tudi kaj ukrasti z vrtov
ljudi, saj smo bili lačni. Spali smo po gozdovih, kjer
smo se skrivali, včasih pa tudi v begunskih taboriščih.
Ves čas nas je bilo strah. Zdaj že dve leti živim tukaj in
mi je zelo všeč. Všeč mi je občutek, da sem varen. Le
kadar se mi kdo smeji in mi govori grde stvari, sem
žalosten, saj se mi zdite sicer v Sloveniji zelo prijazni."
NALOGA
Nariši pot, ki jo je moral Firas in njegova družina
prepotovati, da so prišli v Slovenijo.
Zelo lahko je reči:
"Nimam predsodkov,"
ali: "Nisem rasist, to me
ne briga," ali: "Sem mar
jaz povabil te begunce?"
Precej težje pa: "Morda
res nisem kriv za to, kar
se je zgodilo, bom pa
naredil vse, da se ne bo
nadaljevalo."
september 2019 Medvedki in čebelice 9
