Revija Tabor 2023/2
Raziskujem, torej sem 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
kovega telesnega razvoja, vrednot ter družbenih lesno ali duševno) zaradi notranjih ali zunanjih
zahtev v okolju v določenem obdobju posamezni- vplivov (stresorjev). Stres je fiziološki, psihološki
kovega življenja, npr. prilagajanje na telesne spre- in vedenjski odziv posameznika, ki se poskuša
membe ali čustveno osamosvajanje od družine v prilagoditi in privaditi potencialno ogrožajočim
času mladostništva. Vse te naloge lahko v življenje dejavnikom, ki se imenujejo stresorji. Stresor je
prinašajo stres in dodatne obremenitve. Razvojne lahko dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki
krize kot posledice doseganja razvojne naloge so ga posameznik doživi kot stresni element in za-
običajne in si v razvoju posameznika sledijo v lo- maje njegovo ravnovesje, posledica pa je stresna
gičnem zaporedju. Posameznik mora v posamezni reakcija. Stresorji se lahko pojavljajo v različnih
krizi doseči posamezne razvojne naloge, kar vodi do oblikah. Lahko so manjši (npr. gneča na cesti) ali
uspešne razrešitve krize. Gre za občasno porušeno večji (npr. smrt v družini), zunanji (npr. kratek ča-
ravnovesje zaradi odraščanja. Glede na zapisano o sovni rok za določeno delovno nalogo) ali notra-
razvojnih nalogah je pri otrocih in mladih še težje nji (npr. skrbi, črne misli).
prepoznavati, kdaj je kdo pod stresom, saj so lah-
ko nekateri znaki stresa enaki, kot so znaki povsem KAKO PRI SEBI PREPOZNAMO STRES?
običajne mladostniške razvojne krize. Poleg tega je Najpogostejši neprijetni simptomi stresa se
obdobje otroštva in odraščanja zaradi telesnih, du- odražajo na štirih ravneh posameznika – na te-
ševnih in drugih sprememb že samo po sebi zahtev- lesu, čustvih, vedenju in mislih. Značilen je po-
no in stresno. spešen utrip srca, glavoboli, napetost, potrtost,
razdražljivost, pomanjkanje volje, težave s spa-
Še en dokaz, da je življenje brez stresa nemogoče. njem in pozornostjo ter tudi negativne misli
Mogoče pa se je naučiti, kako se z njim čim bolje (npr. ”Tega ne zmorem.”). Simptomi reakcije na
spopadati in kako postati čim bolj osebnostno stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem
čvrst, da nas obremenitve in stiske ne obremenju- dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Zna-
jejo preveč oziroma nas ne vržejo s tira. ki so različni od posameznika do posameznika.
Pri nekaterih se kažejo bolj na telesnem, pri dru-
KAJ POTEM SPLOH JE STRES? gih bolj na čustvenem, miselnem ali vedenjskem
Stres predstavlja normalen odziv posameznika, področju, največkrat pa se med seboj prepletajo
kadar je začasno porušeno njegovo ravnovesje (te- in vzdržujejo.
NEGATIVNE
MISLI
NAPETOST
POSPEŠEN
UTRIP SRCA
NESPEČNOST
RAZDRAŽLJIVOST
32 VSEMU BOMO KOS AVGUST 2023
Kadar se soočamo s stresnim dogodkom, se v
nas običajno sprožita dva odziva – želimo si zbe-
žati ali pa se boriti (boj ali beg). Reakcija pomeni, Simptome stresa bomo občutili
da je posameznik v nevarnosti in mu pomaga, vedno, ko se bomo soočili s stre-
da se zaščiti. Še sreča, da naše telo pozna stresno
reakcijo. Ta reakcija je v preteklosti dobro služila sorjem, ampak stresnost neke
človeku, ko je moral bežati pred divjo živaljo ali situacije ali dogodka ni za vse
naravno katastrofo, danes pa se telo še vedno
odzove na enak način, le ogrožajoča situacija je ljudi enaka. / ... / Tako bo določen
drugačne oblike, npr. organizacija vodove akcije, dogodek za nekoga stresor, za
jezni starši ali konflikt s prijateljem.
drugega dobrodošla spodbuda
STRESNOST STRESORJA v življenju, nekdo pa istega do-
Simptome stresa bomo občutili vedno, ko se bomo
soočili s stresorjem, ampak stresnost neke situaci- godka sploh ne bo opazil.
je ali dogodka ni za vse ljudi enaka. Kako stresno
bomo dojeli posamezni stresor, določa-
jo posameznikova osebnost, starost,
njegove izkušnje, vrednote,
prepričanja, okoliščine, v
katerih se pojavi, ter
širše in ožje okolje,
v katerem živi ose-
ba. Pomembne so
tudi miselna narav-
nanost posameznika,
trdnost in kakovost me-
dosebnih odnosov z ljudmi,
ki ga obdajajo. Tako bo dolo-
čen dogodek za nekoga stre-
sor, za drugega dobrodošla
spodbuda v življenju, nekdo pa
istega dogodka sploh ne bo opa-
zil. Tako npr. nekdo ob javnem nastopanju doživlja ALI TO POMENI, DA OBSTAJA
velik distres, saj ocenjuje, da situaciji ni kos. Morda VEČ VRST STRESA?
ima negativne izkušnje in si misli, da ne bo zmo- Razmerje med doživljanjem naših lastnih zahtev
gel suvereno izpeljati nastopa, da se bo osramo- in zahtev okolja ter sposobnostjo reševanja nam
til ali bodo prisotni opazili, da se mu trese glas. pove, ali bo stres škodljiv ali pa ga bomo lahko ob-
Nekomu drugemu pa predstavlja ista situacija vladali in nas bo celo spodbudil k dejanjem. Tako je
izziv, ker ima z nastopanjem pozitivne izkušnje, v lahko določen stresor vir pozitivnega ali negativne-
katerih se lahko izkaže in pokaže svoje znanje ter ga stresa – odvisno od naše interpretacije stresorja
mu to predstavlja izziv in priložnost, da se izbolj- in ocene naših virov oziroma sposobnosti za spo-
ša. V situacijo pristopi veliko bolj sproščeno, s po- prijemanje z njim.
zitivno naravnanostjo in pričakovanjem uspeha.
Posledično je verjetnost, da mu tudi uspe, veliko Tako negativni stres doživimo takrat, ko smo priča si-
večja kot pri posamezniku, ki ga je groza že ob tuaciji, ki jo ocenjujemo kot ogrožajočo ali neprijetno.
sami misli na nastop in je ves napet in zaskrbljen, Takrat se nam zdi, da naši viri moči niso dovolj dobri
kako se bo izkazal. Rezultat je tako pogosto pre- za spoprijemanje z zahtevami, ki prihajajo iz okolja ali
cej odvisen od miselne naravnanosti, s katero pa si jih postavljamo sami. Podobno je tudi v primeru,
pristopimo k viru stresa. ko je stresnih situacij preveč oziroma trajajo predolgo.
ŠTEVILKA 2 VSEMU BOMO KOS 33
