Revija Tabor 2024/2
Čudovito poletje 
Naredite si dogodivščino
Poletje je čas za avanture, nove izkušnje in odkrivanje neznanega. Taborjenje je ena izmed najbolj pristnih poletnih dogodivščin, ki otrokom in mladim omogoča, da se povežemo z naravo, razvijamo samostojnost in krepimo prijateljstva. Vabljeni, da se v reviji Tabor potopite v zgodbe minulih mesecev, ki so polne smeha, igre in učenja. Mednarodne akcije prinašajo priložnost za medkulturno izmenjavo in globalno druženje, ki oblikujejo mlade v odgovorne, avtonomne, solidarne in angažirane svetovljane. Vrhunec taborniškega leta pa je čas, ko se vse te izkušnje združijo v nepozabna doživetja.
Revijo Tabor berete, ko je poletje že v polnem zamahu. Bralke in bralci, naredite si dogodivščino, raziščite sebe in vse, kar vas obdaja. Naj bo to poletje polno novih prigod, ki bodo obogatile življenje in vas navdihnile z novim zagonom za prihodnje izzive!
Neža Marija Slosar, odgovorna urednica.
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
Živalski Besedilo: Rudi Kraševec in Živa Hanc, fotografije: Rudi Kraševec.
Ko se pomlad dodobra poslovi od hladnih zim-
skih dni in se počasi prelije v toplo poletje, ko
cvetlice pisano obarvajo travnike in na njih zab-
renčijo žuželke ter ko se drevesa polno olistajo,
je čas, ko mnoge živali poskrbijo za svoj nov za-
rod in s tem ohranjanje svojega rodu.
Za zagotavljanje tega je sprva pomembno us- mleko naslednje 3 mesece. Pod njenim okriljem
pešno parjenje, nato morajo živalski starši najti ostane skoraj 1 leto. V tem času jih brani pred
pravo mesto, ki bo ugodno za preživetje in razvoj plenilci in uči spretnosti za samostojno življenje.
mladičev do samostojnosti, nato pa morajo mla-
diči preživeti do svoje odraslosti, ko bodo tudi
sami imeli potomce. V naravi je neverjetno veliko
različnih oblik živali in prav vsaka ima svoj način,
kako bo zagotovila preživetje svojih mladičev. ALI VEŠ?
Nekatere živalih so si v svojih načinih vzgoje za-
roda bolj podobne, spet druge pa zelo različne.
Med divjim živalmi pri mami najdlje časa
KAKO SKRBIJO ZA SVOJE MLADIČE? ostanejo mladiči sesalcev, med njimi pa
mladiči afriškega slona, ki z mamo preži-
Obstajata dve skupini živalskih staršev, eni so vijo približno 6 let.
zelo skrbni in za vzgojo svojih mladičev pora-
bijo veliko energije, drugi pa jih imajo sicer zelo
veliko, a se morajo ti znajti sami. Živali, ki imajo
vsako leto zelo veliko mladičev in za njih od tre-
nutka, ko odložijo jajčeca, starši ne skrbijo več, so KJE POIŠČEJO ZAVETJE ZA MLADIČE?
žabe, ki spomladi v vodo odložijo svoje mreste. V
vsakem izmed njih je lahko tudi več 1.000 jajčec, Običajno živali za mesto, kjer zgradijo gnezdo
iz katerega se lahko razvije nova žaba. Na drugi oziroma oblikujejo prostor, primeren za razvoj
strani pa imajo živali, ki imajo le po nekaj potom- mladičev, izberejo prostor, ki bo omogočal kar
cev vsako leto, kakšno leto pa tudi nobenega. najboljše preživetje. Imeti mora dovolj kritja, da
Takšen primer so srne, ki v pozni pomladi (maju se lahko skrijejo pred morebitnimi plenilci, po-
ali juniju) skotijo 1 do 2 mladiča, ki pri materi sesa membno pa je, da je v bližini tudi dovolj hra-
34 V DIVJINO JULIJ 2024
mladež
Fotografiji: Levo — Par sekulj je ravno odložil mrest.
Desno — Mladiči sov so značilno zelo puhasti, na
fotografiji so mladiči velikega skovika, foto: Tjaša Zagoršek.
ne. Ptice spletejo gnezda v krošnjah dreves ali petje nam polepša jutra. Tudi kup lesa in trave, ki ga
grmovju, nekatere pa se naselijo v varna dupla pripravimo za prvomajski kres, si lahko živali izbere-
drevesnih debel. Lisice, volkovi, medvedi in dru- jo živali za svoje bivališče. Z “urejanjem” takšnih skri-
gi gozdni kosmatinci za svoj brlog radi izberejo vališč živali jih lahko povsem nehote poškodujemo
jamo, si v tleh izkopljejo luknjo, včasih pa jim za- ali celo ubijemo. Zato je pomembno, da pri ureja-
vetje nudi kar podrto drevo. Zato je pomembno, nju tabornih prostorov pustimo tudi kakšen košček
da v gozdu ohranjamo mirna območja in puš- “neurejene” površine s kupom razpadajočih vej in
čamo dovolj prostora za gozdne živali, da lahko listja ali del nepokošene trave, pri spomladanskih
vzgojijo mladež. Pomembno je tudi, da v gozdu kresovih pa material za ogenj prinesemo na kup
ohranimo tudi stara, poškodovana drevesa, v ka- šele kakšen dan pred kresom.
terih si bodo ptice (žolne in detli) oblikovali dup-
la. V mehkem razpadajočem lesu pa bodo dom
našle tudi sočne žuželke, s katerimi se hranijo
ptice duplarice. Taborniki se pogosto gibljemo v gozdu, zato
je dobro, da v obzir vzamemo živali, ki jim
gozd prestavlja dom, smo nanje pozorni in
KAKO LAHKO MI POSKRBIMO, DA BODO jih ne vznemirjamo.
ŽIVALI IMELE SVOJA SKRIVALIŠČA?
Taborniki se z domovi živali pogosto srečamo tudi
med urejanjem tabornih prostorov, največkrat pa KAJ STORIMO, ČE NAJDEMO ŽIVALSKE
se tega niti ne zavedamo. Morda je ravno v na vi- MLADIČE?
dez “neuporabnem” in “nametanemu” kupu vej ob
robu gozda gnezdo družine ježev, se v njem skriva Mladiči že v nekaj dneh ali tednih niso več pov-
krastača ali pa kuščar zelenec. V grmu, ki je “v napo- sem nebogljeni, ko se nekoliko osamosvojijo, hitro
to” šotorom, pa morda gnezdi kos, katerega ptičje pričnejo raziskovati svet okoli sebe. To je navadno
ŠTEVILKA 2 V DIVJINO 35
Zraven na polici
Skupaj v novo taborniško leto