Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
postavil kamne, ki ne samo, da
preprečujejo širjenje ognja, temveč
tudi varujejo okoliško rušo pred
toploto ognja.
Važno pri kuhanju na ognju je, da
kotliček postavimo ali na negorljiv
material, ali pa na debele kose
tršega lesa, ki težje gori, sproti pa ga
tudi malo namočimo. Podobno je z
obešanjem: če ne želite imeti kosila
v ognju, je bolje obesiti kotliček na
žico ali verigo, če res ne gre
drugače, pa vrvico sproti močimo,
da ne pregori.
Na takšnih vodovih taborih, ko
kuhamo nad ognjem je zelo
pomembno, kakšen jedilnik si bomo
sestavili. Običajno kuhamo »v enem
loncu«, torej jedi, za katere ne
rabimo več posod ali številne faze
kuhanja (kakšna lazanja skoraj
odpade).
Seveda pa moramo potem zelo paziti
tudi na sestavo jedilnika. Ta ne sme
biti preveč enoličen ali enostranski.
Človek živi od hrane, zato je mora
dobiti dovolj, pa tudi takšno, da
zadovolji vse potrebe organizma.
Jedilnik morajo sestavljati tako jedi,
kjer prevladujejo beljakovine, kot
jedi, kjer je prisotna zelenjava.
Človek naj bi dobil približno 10 %
energije iz beljakovin, 30 % iz
maščob, 60 % pa iz ogljikovih
hidratov. Potrebno količino
vitaminov, mineralov in drugih
rudnin pa človek dobi predvsem z
zelenjavo in sadjem.
Tako pri prehrani ločimo osnovne
skupine živil: meso in mesni izdelki,
ribe, mleko in mlečni izdelki, žita in
izdelki iz žit, zelenjava, sadje in
dodatki (olja, začimbe, sladkor). Pri
sestavi jedilnika je pomembna
energijska vrednost posameznih živil, saj ima vsako
živilo glede na sestavo drugačno energijsko vrednost.
Kakšno energijsko vrednost ima in kaj sestavlja
posamezno živilo najdete v številnih tabelah, ki jih
uporabljajo kuharji in dietetiki pri sestavljanju jedilni-
kov.
Poleg hrane pa je izredno pomembno tudi pitje. Človek
dnevno izloči precej tekočine, poleti, ko se poti, pa še
več. To tekočino je potrebno nadomestiti. Nekaj tekočine
dobimo s hrano, največ pa s pitjem. Poleti bi morali
dnevno popiti okoli 1,5 do 2,5 litra tekočine.
Ko smo že pri hrani in pitju: veliko bolezni se prenaša
preko hrane in vode. Najučinkovitejše preprečevanje
širjenja tovrstnih bolezni je higiena. Tako si vedno
preden imamo opraviti s hrano skrbno umijemo roke.
Čisti morajo biti tako pribor kot posoda in površine, na
katerih pripravljamo hrano. Isto velja tudi za pomivanje
posode po obroku: ostanki hrane so odlično gojišče
vsakovrstnih mikroorganizmov, ki se na toplem počutijo
zelo domače.
Živila, ki jih uporabljate, morajo biti ustrezno hranjena
(hladilniki, originalno zaprta). Vedno upoštevajte rok
uporabe. Tudi če rok uporabe ni pretekel, pa ima živilo
čuden vonj, okus ali videz, ga zavrzite, da ne pride do
zastrupitev s hrano.
Najbolje je, da se kuhati naučite že doma in pri
izkušenem kuharju, in ne učite se kuhati šele takrat, ko
boste postali lačni. Prav tako tabor ni pravi čas za učenje
novih receptov. Jedilnik sestavite tako, da ga boste znali
pripraviti. Lahko pa seveda prosite mamo, da vam kuha,
čeprav velja, da mame ne bo vedno zraven, ko boste
lačni.
KOMPAS: Našel si svojo smer in ta te vodi po pravi poti. ŠOTORKA: Tvoji zvezdniški trenutki so za kratko
Poleti, ja poleti pa bo še malo bolje. Vendar pa si mimo. Vendar ne skrbi, kmalu bodo nazaj. Še bolj
zapomni, da se sekanje ovinkov velikokrat ne splača. zvezdniški in še bolj veseli.
