Revija Medo 1997 št. 02
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
ČEBELICA META JE NA DOMAČEM DVORIŠČU POZABILA SVOJE ROKAVIČKE IN ŠAL.
KO SE JE VRNILA PONJE, JE PRESENEČENA UGOTOVILA, DA JIH JE ŽE ZAMEDEL
SNEG. KAJ VSE JE ŠE NAŠLA POD SNEŽNO ODEJO?
Uganko je narisala Pika.
18
SNEŽENI GRAD
Tisti dan smo zgodaj vstali, In v snegu čez kolena,
saj zunaj je bilo vse belo. tisti manjši tudi više,
Se oblekli smo, pozajtrkovali, četica nas je hitela
da nas bo na mrazu grelo. prav tja do vodnika hiše.
Je vsak iz svoje hiše planil Rekli smo, da bi imeli
na sneg, ki zapadel je čez noč. sestanek radi kar na snegu,
Bilo ga je še več kot lani, pa že skupaj smo zapeli
prav do strehic pasjih koč. in se dričali po bregu.
In zidali smo beli grad
ter zraven še snežaka,
ki bo čuval v njem zaklad,
zaklad, ki nas pomladi čaka.
Cvetlice bodo to zlato,
kar za gradom bo ostalo
in vsako leto bo tako,
ko snegec bo pobralo.
V mraku z gradom smo končali
pomagal je še majhen kuža.
Pa smo že domov odracali,
kjer od nas je stekla luža.
In komaj smo v posteljo skočili,
že zaspali smo trdno ...
Zunaj pa je padal snegec mili
na snežaka, grad in na zlato.
Pesmico je napisal in naslikal Pipc.
19
