Revija Tabor 2003/9
O taborjenjih in tekmovanjih 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
36 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
OZRIMO SE V NEBO
MARS - najbližje zemlji v zadnjih 60 000 letih
Mars je Zemlji od planetov prvi zunanji sosed. Kljub temu da lenkost večji - 25,13 ločne sekunde. Še
pravimo, da je najbolj podoben Zemlji pa je njegova prostor- za malekost večji pa bo 28. avgusta
nina kar desetkrat manjša kot Zemljina, prav tako njegova 2287 - 25,14 ločne sekunde, kar pa bo
masa. Obhodna doba okoli Sonca je v primerjavi z Zemljo hkrati tudi največ, kar je teoretično
nekaj več kot enkrat daljša. To pa je tudi razlog, da se na sploh možno.
približno vsakih 26 mesecev znajde ravno na nasprotni Mars se nahaja nekje med ozvezd-
strani Zemlje kot Sonce. jema Kozorog in Vodnar in je v tem pre-
delu neba najsvetlejši objekt in sveti v
prepoznavni oranžno-rdeči barvi. Ne
morete ga zgrešiti, saj je najsvetlejši na
nebu. Dovolj je velik, da že z manjšimi
teleskopi lahko opazimo kar nekaj po-
drobnosti na njegovi površini. Najbolj
opazna je južna bela polarna kapa, ki
jo pretežno sestavlja led iz ogljikovega
dioksida, pod njim pa so hkrati največ-
je zaloge vode na Marsu - seveda prav
tako zmrznjene. Velikost polarne kape
se na Marsu stalno spreminja in sicer v
skladu z Marsovimi letnimi časi - po-
dobno kot na Zemlji. Pozimi je polarna
kapa mnogo večja kot poleti. Mars ima
Mars je svetlejši od vseh zvezd na nebu. V levem kotu je Mars, kot ga bomo lahko videli v tudi največji vulkan v Osončju z ime-
manjših teleskopih - dobro je vidna južna polarna kapa
nom Olympus Mons (tega z amaterski-
Za opazovalce z Zemlje to pomeni Alda Vitagliana, strokovnjaka za giba- mi teleskopi po vsej verjetnosti ne boste
dvoje prednosti. Prva je, da ga lahko nje planetov z univerze v Neaplju, je bil
opazujemo celo noč, in druga, da je ta- bližje Zemlji le 12. septembra leta
krat Zemlji najbližje - torej je navidez- 57.617 pred našim štetjem, torej pred
no večji in svetlejši. Zaradi eliptične tir- 59.619 leti, ko je bil le 40 tisoč km bliž-
nice Marsa in Zemlje pa ob vsakem je, kot bo letos. Ta razdalja pa ustreza
bližnjem srečanju Mars ni enako svetel približno poti okoli sveta in je v primer-
in velik. Na primer, ob naslednjem sre- javi z vesoljskimi dimenzijami zane-
čanju novembra 2005 bo Mars dosegel marljiva. Letos se bo Zemlji Mars pribli-
le 79% letošnje velikosti. Prav zato je le- žal na samo 55,758 milijonov km, kar
tošnje poletje in jesen najprimernejši je za 5 krat bližje kot pred 6-imi meseci
čas za opazovanje Marsa, saj bo 27. av- in bo dosegel kar 25,11 ločne sekunde
gusta ob 11:51 najbližje Zemlji v celi navidezne velikosti. V času Neandertal- Mars - rdeči planet - levo zgoraj je viden tudi
zgodovini človeštva
človeštva. Po izračunih cev, torej leta 57.617 BC, je bil le ma- vulkanski krater Olympus Mons
STROKOVNO september 37
ZNANE IZJAVE
Želje in ljubezen so krila za
velika dela. (GOETHE)
Položaj Marsa med zvezdami. Zvečer ga najdemo vzhajati na
jugovzhodu, ponoči pa se premakne proti jugu.
videli). Dviga se kar 25 km v višino, kar je trikrat več kot Eve- Olympus Mons je največji
vulkanski krater v Osončju -
rest. Opazili so ga že med prvimi opazovanji, vendar pa niso sega kar 25 km visoko.
vedeli, za kaj gre. Takrat so tvorbo poimenovali Nix Olympia,
kar pomeni Olimpijski sneg, saj se včasih pokaže v teleskopu
kot bela pega. Šele vesoljske sonde poslane proti Marsu so ka-
sneje odkrile za kaj pravzaprav gre. Mars ima dva spremlje-
valca - satelita: Fobos in Deimos ali Groza in Strah, ki pa so
jih odkrili sorazmerno pozno. Šele leta 1877 ju je odkril
Asaph Hall z velikim teleskopom Washingtonskega observa-
torija. Prej sta jih zaman iskala že William Herschell in He-
nrich D' Arrest. Oba sta zelo majhna in tudi s teleskopom tež- Položaj planetov konec avgusta letos - Vidimo, da sta Zemlja in Mars
ko opazna, saj sta preblizu Marsu. Zanimivo je, da je Marsova na isti strani Sonca. Poleg tega je Zemlja skoraj najbolj oddaljena od
satelita napovedal že Jonathan Swift v Potovanju na Laputo Sonca, hkrati pa je Mars najbližje Soncu. Tako je med Zemljo in
Marsom skorajda najmanjša možna razdalja.
(Eno od Guliverjevih popotovanj) in nanizal kar nekaj po-
drobnosti, ki presenetljivo držijo, čeprav so le plod pisateljeve Mars bomo lahko opazovali še cel september. 5. oktobra
domišljije. Med drugim v svojem delu opisuje, kako so astro- se mu bo navidezna velikost zmanjšala že pod 20 ločnih se-
nomi na nenavadnem letečem otoku odkrili dva Marsova sa- kund, 1. novembra pod 15 ločnih sekund in 12. decembra
telita, od katerih se je eden okoli planeta zavrtel hitreje, kot se pod 10 ločnih sekund. Takrat ga bomo našli bolj na južnem
je planet zavrtel okoli svoje osi. To pa se v resnici dogaja s Fo- oziroma jugozahodnem delu neba in bo občutno manj sve-
bosom ... tel.
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Prvi krajec 03.09. 2003 ob 14:36 1.09. Vzhod: 06:22 1.10. Vzhod: 07:00
Polna luna 10.09. 2003 ob 18:36 Zahod: 19:41 Zahod: 18:43
Zadnji krajec 18.09. 2003 ob 21:04 15.09.Vzhod: 06:39 15.10. Vzhod: 07:18
Mlaj 26.09. 2003 ob 05:09 Zahod: 19:14 Zahod: 18:17
Prvi krajec 02.10. 2003 ob 21:12
Polna luna 10.10. 2003 ob 09:28
