Revija Tabor 2007/7-8
Iz Polnočnega kluba 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
26 julij - avgust
vprašljiva strokovnost in usposobljenost nekaterih sod-
nikov, pojavilo se je tudi nekaj tehničnih težav. Skrb zbu-
jajoče je dejstvo, da bo slabo pripravljenost in strokovno
znanje sodnikov težko spraviti na zeleno vejo. Gre za dol-
gotrajen proces, ki je odvisen od najrazličnejših subjek-
tov, in lahko kljub velikemu trudu še naprej obrodi slabe
sadove.
Rezultate mnogoja najdete na spletni strani: http://
mnogoboj.rutka.net/doc/rezultati.pdf.
Na zaključni slovesnosti se je zvrstilo nekaj govorcev,
predstavili so se velenjska častna taborniška četa in
pevski zbor. Nekatere je zmotila kozmetična napaka z
Foto: Aleš Cipot
globjim pomenom – na zaključni slovesnosti namreč ni
bila izobešena zastava ZTS. Podelitev »priznanj« našim terminu. Vsekakor pa smo imeli kaj pokazati – 1500
inštruktorjem je bila ob nepravem času na nepravem zbranih tabornikov je dober argument.
mestu. Obiskovalci (sploh tokrat, ko je večina zbranih V soboto zvečer je obiskovalce s koncertom v bližini
otrok) običajno na takšnih prireditvah čakajo, da je bo velenjske Rdeče dvorane razveselila skupina Čuki. Pre-
čimprej konec, skrbno pripravljeni govori pa gredo na voz tabornikov s tabora ob Velenjskem jezeru in nazaj do
drugo uho ven. Sicer so se zaključne slovesnosti ude- tabora je bil organiziran, kar nekaj tabornikov pa se je
ležile mnoge pomembne osebnosti, vendar pa bi ob pre- vseeno odločilo vrniti peš. Čuki so sicer prepoznavna
vladujoči zelo mladi populaciji zbranih vseeno kazalo tržna znamka, so pa bili prikrajšani tisti, ki so si zaželeli
razmisliti o drugačni vsebini, ki bi jim bila bolj prilagoje- tipični taborniški večer ob tabornem ognju s kitarami.
na. Potrebo po obisku in govoru pomembnih osebnosti iz Mogoče bi bilo ob stoletnici skavtstva vseeno bolje po-
taborniškega in netaborniškega življenja pa bi bilo skusiti s klasičnimi taborniškimi večeri. Velenjčani so se
mogoče zadovoljiti kako drugače in v kakšnem drugem potrudili in pripravili tudi himno Skavt festa, katere av-
Foto: SiNi
tor besedila je Marko Nastran, avtorica glasbe pa Metka
Smirnov.
Velika pohvala gre vsem, ki so skrbeli za organizaci-
jo, ne glede na to, da je bilo izrečenih kar nekaj kritik.
Potrebno je poudariti: imeli smo se lepo, takšne priredi-
tve so nujno potrebne in so velik magnet za množično
udeležbo. Organizacija takšnih prireditev ni mačji kašelj
in resnici na ljubo so v Sloveniji redke sredine, ki so
zmožne organizirati in izpeljati takšno prireditev. Res se
je bilo lepo vrniti »na kraj zločina« po desetih letih in
obujati čudovite spomine. Velenje je res kraj, kjer tabor-
ništvo živi. Z veseljem se bomo k vam vračali na akcije v
prihodnosti. Še enkrat vsem organizatorjem iskreni in
skromni HVALA.
Foto: SiNi
Foto: SiNi
27
Kdo se boji stoletnice skavtstva?
Amerikanec
Skavtfestu ob rob
Foto: Miha Maček
Gibanje, katerega vitalni del je tudi slovensko tabor-
ništvo, v letošnjem letu praznuje stoletnico ustanovitve.
Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organi-
zacija, je vključena v Svetovno organizacijo skavtskega
gibanja (WOSM), ki je pravzaprav tista, ki praznuje sto-
letnico. Slovenski taborniki smo tako tisti, ki v Sloveniji
ponosno praznujemo stoletnico tega največjega mla-
dinskega vzgojnega gibanja na svetu. Tudi to smo prido-
bili s ponovno vključitvijo v WOSM, katere del smo, kot
dediči pred drugo svetovno vojno obstoječih organizacij -
skavtske in gozdovniške - pravzaprav že bili.
Ko so leta 1951 predvojni skavti in gozdovniki usta-
navljali skupno organizacijo, so jo zagotovo videli kot del
tega gibanja. Gibanja mladih, ki vzgaja mlade preko
edinstvene metode, ki jo je tudi na podlagi idej in Setonom tudi pri oblikovanju podlag za skavtsko organi-
izkušenj Ernesta Thompsona Setona zasnoval Robert zacijo? Vemo, da je bil Seton dolgo časa tudi načelnik
Baden-Powell. ameriške skavtske organizacije (BSA)?
Kakorkoli gledamo, smo taborniki vedno bili in smo
del tega gibanja. Že 85 let! Tega ne morejo spremeniti
niti želje in preinterpretacije zgodovine s strani nekate-
rih.
Pa se vseeno marsikdo obnaša, kot da je stoletnica
nekaj nepomembnega. Da pravzaprav ni čisto naša. Nam
podobna organizacija to s pridom izkorišča, kot še mar-
sikatero našo napako. In potem smo užaljeni. Užaljeni,
ker nas ne prepoznavajo kot skavte (saj se niti ne trudi-
mo za to, da bi bili kot taki prepoznani), užaljeni, ker se
nič ne dogaja ob stoletnici (ko pa se, nas ni tam), užal-
jeni, ker nismo edini (čeprav je to tako pomembna ob-
Foto: Aleš Cipot
letnica, da bi lahko praznovala cela Slovenija).
Pa se teh dejstev mnogo premalo zavedamo. Tabor- Skavtfest v Velenju je bila osrednja slovenska prire-
ništvo danes še vedno nekateri vidijo kot unikum, kot ditev ob obletnici skavtstva. Tisti, ki smo bili tam, smo
nekaj, kar ni čisto skavtsko. Česa se bojijo? Taborniki se imeli fino in marsikdo je iz Velenja odšel "z okusom
smo, po vseh kriterijih in po vseh vidikih, skavti. Imamo po še". Tudi jaz. Je pa na koncu kljub temu, da sem se
tudi gozdovniško zgodovino, to je res. Pa vemo, da so se tam počutil res skavta, ostal v meni en črv: lahko bi nas
slovenski gozdovniki pravzaprav odcepili od skavtske or- bilo več - udeležencev, organizatorjev, prostovoljcev. Pa
ganizacije? In da so že zelo kmalu po tem začeli iskati se nekateri - na srečo so v manjšini - niso odločili za to.
možnost sodelovanja in ponovne združitve v enotno orga- Enostavno so se raje odločili, da jih ne bo. Žalostno je,
nizacijo? To jim je po drugi svetovni vojni tudi uspelo - da so ravnali v nasprotju s tem, zaradi česa so sploh v
skupaj so ustanovili eno organizacijo, Združenje sloven- organizaciji - ravnali so neskavtsko in nevzgojno.
skih tabornikov, ki je tako postalo dedič predvojnih or- Jim lahko še vedno zaupamo vodenje mladih v skavt-
ganizacij. Vemo, da je Baden-Powell veliko sodeloval s ski organizaciji?

