Revija Tabor 2010/12
Čas lučk je zopet tu 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
32 december
Od rodov
Topovci 2010
in Benetke
malo drugače
Kljub temu da je od Tečaja orien-
tacije in topografije minilo že nekaj
časa, nam topovcem ne zmanjka norih
idej in razlogov za druženje. »Združiti
prijetno s koristnim« nas je popeljalo
v Benetke, kjer je v nedeljo, 14. novem-
bra, potekal vsakoletni MOV (Meeting
Orientamento Venezia). Vsi smo bili v
Foto: Topo TM
polnem pričakovanju: velika tekma, kat-
ere se udeleži več kot 3000 orientacis- Benetkah ali kako?« »In poglej, koliko mi skusi!« in veselje ob pogledu na
tov iz vse Evrope in nekoliko drugačen ljudi!« »To bo akcija!« je odmevalo v belordeče prizme - tokrat kar sredi
teren, kot smo ga vajeni - Benetke, z naših mislih, ko smo nase vlekli tekaške mesta - ki nekoliko približajo občutek
vsemi kanali in ozkimi uličicami, ki bi jih hlače, zavezovali tekaške copate in si na tekmi, čeprav ga mora doživeti vsak
kot turist večinoma spregledal. Naj se pripenjali štartno številko. sam, ker je res nekaj edinstvenega,
zabava začne! Kljub različnim začetkom štarta drugačnega in zanimivega. Na koncu pa
No, začelo se je že precej zgodaj, ko smo se skupaj odpravili na štartni trg, še umirjen sprehod, nastavljanje son-
smo se ob štirih zjutraj odpravili iz Lju- se ogreli in si zaželeli srečo, ko se je cu in hranjenje golobov pred Doževo
bljane. Vsi zaspani smo čakali na sonce, pričelo zares. Kategorij je bilo veliko in palačo.
ki se je sramežljivo skrivalo za oblaki. prav vsak je našel tisto, ki mu je najbolj Mi že vemo, kje bomo preživeli en-
Prihod v Benetke, ladjica in počasen ko- odgovarjala. Po štartu pa: karta, ozke ega izmed vikendov v novembru nasled-
rak proti telovadnici, kjer smo se lahko ulice, začudeni pogledi ljudi, tržnica, nje leto, pa ti?
preoblekli in pripravili na štart. »Kar v manjši mostiči, ponavljanje »Mi skusi, Jona
Lisičkarjada
Sobota, 6. novembra, je bila
prav poseben dan za vse MČ-je iz
Rodu kraških j’rt iz Sežane, saj smo
imeli tradicionalno jesensko akcijo
Lisičkarjada. Na presenečenje otrok
pa jih v gozdu ni čakala samo lisica.
Lisička Zvitorepka je uboge kokoške,
ki so mirno malicale, prestrašila in
izgubile so se v gozdu! Na srečo pa so
jim naši pogumni MČ-ji pomagali priti
nazaj domov in še lisico so ulovili. Ob
koncu pustolovščine so bili naši mali
korenjaki nagrajeni s toplim čajem in
slastnimi kostanji.
Foto: Cinemania Group
Katarina, MČ načelnica Foto: Polona Može
AKTUALNO 33
Teja Čas
Zate imam Luč. Luč za ta svet.
Svet, ki je velik, svet, ki je težek, svet, ki trpi.
Majhno, prav drobceno Luč. Takšno kot ti.
In zdi se res majhna, premajhna, da bi spreme-
nila svet. Kakor ti.
A zate imam Luč. Da se odločiš zanjo.
Da se odločiš za Mir, za Ljubezen, in jo neseš
domov.
Luč bo že našla pot, samo če jo hoče kdo nesti.
Zate imam Luč. Ker te svet potrebuje. Jo hočeš?
Vabljeni na sprejeme, ki bodo v nedeljo 12. de-
cembra ob 16. uri v Ljubljani, Celju in Ajdovščini.
Za več informacij obiščite http://lmb.skavt.
net/2010/.
Risba: Karmen Kristan
In Memoriam
Božidar Pančur, 1932-2010
V 79. letu nas je zapustil dolgoletni tabornik in častni član Pokljuškega
rodu Gorje. Skozi vse svoje življenje se je posvečal mladim in jih vzgajal
v taborniškem duhu.
Že zelo mlad je leta 1951 sodeloval pri ustanovitvi taborniške orga-
nizacije v Sloveniji. Pot je nadaljeval v domačem kraju, skupaj s prijatelji
in svojo ženo Marjanco je ustanovil Rod jeklarjev na Jesenicah, kjer
se je preizkusil na različnih funkcijah: načelnik, starešina rodu, vodnik,
predsednik občinske zveze tabornikov Jesenice, član izvršnega odbora
ZTS, dolgoletni starešina državnih mnogobojev za murne in MČ, načelnik
zleta na Fruški gori v Vojvodini, vodja slovenske brigade po poteh na
Sutjesko, načelnik zleta slovenskega naselja na Petrovi gori, organizator
vodniških tečajev za zgornjo gorenjsko, udeleženec in načelnik sloven-
ske odprave na zletih v Sloveniji in tujini, povezoval se je tudi s skavti iz
tujine (izmenjava z Belgijo). A to je le majhen košček njegove taborniške
sestavljanke. Ustanovil je taborniško dejavnost v Kranjski Gori, Blejski
Dobravi, Mojstrani in Žirovnici.
Ko se je preselil v Gorje, je aktivno opravljal svojo vlogo v Pokljuškem
rodu, in sicer kot gospodar rodu ter oskrbnik taborniškega doma v Ra-
dovni, povezoval je tabornike in lokalno skupnost, odlično sodeloval s
Slovensko vojsko.
Svoje znanje je prenesel na sina Roka, ki je uspešno nadaljeval nje-
govo taborniško delo naprej kot starešina rodu.
V našem spominu bo ostal kot človek z bogatim znanjem in izkušnjami,
ki jih je bil vedni pripravljen deliti z nami, nekdo, ki je vedno priskočil na
pomoč, če se je kaj zalomilo. Bil nam je kot oče, ki nas je spremljal skozi
taborniško pot, nas usmerjal in nas vzgajal v dobre tabornike.
Božo, hvala za vse!
Tvoji člani Pokljuškega rodu Gorje
