Revija Tabor 2011/10

6         oktober


    Ati, mami, pazita na cesti!
    Jesen in hladnejše temperature nam poleg čudovitih, mavričnih barv,
    pečenega kostanja in koruze, trgatev in česanja oljk prikličejo tudi
    skomine na zimo. Podobno to občutijo dvoživke, da prečkajo nekaj
    (skupnega) ozemlja in se iz poletnih prebivališč odpravijo na pohod, na
    prezimovanje med listje in blato, v gozd.

        Dvoživke so, kot že ime pove, živali, ki živijo dvojno
    življenje. Njihov življenjski krog se začne z jajci (mrest),
    ki jih samičke po oploditvi izležejo v vodo. Glede na vrsto
    se razlikuje tudi oblika mresta. Pri nekaterih vrstah je
    mrest v obliki blazin ali grudic (sekulje, rosnice, plavčki),
    pri drugih v obliki nitk, ki cik-cakajo pod vodno gladino
    med ločjem in rastlinjem (krastače). Nekatere (med
    njimi pupki) jajca posamič, z zadnjimi nogami, zavijajo v
    liste vodnih rastlin.




                                                              krastača



    pupek



      prava žaba
       To se dogaja zgodaj spomladi, po tem, ko živali prileze-
    jo iz svojih prezimovališč in se temperatura zraka dvigne
    nad 0 °C (marec). Samčki že med pohodom iz gozda do
    vode plezajo na samice in se jih oklenejo s sprednjimi
    nogami.

                                                                                      IGRA 7
                                                              Aljaž Gaberšek - Aljo
                                                    Petra Grmek in Urša Može



                        Poletje dvoživke preživijo v mlakah in močvirjih (zelene
                     žabe, pupki), ob potokih in v vlažnem gozdu (rosnice, sekulje in
                     krastače ter močeradi), v lužah v kolesnicah (urhi) ter v ostalih
                     vodnih telesih (recimo kraških podzemnih vodah - močerili ali
                     človeške ribice).




                                               Sedaj, jeseni, ko se nočne temperature
                                            spustijo pod ledišče (pod 0 °C), pa se dvoživke
                                            odpravijo nazaj v gozd prezimovati. Tako tiste
                                            starejše, kot tudi te, ki so se šele letošnjo pom-
                                            lad izlegle na ta svet.
                                               In prav te jesenske (ter spomladanske, ki so
                                            bolj množične) selitve so za njih bolj nevarne
                                            kot čaplje, ribe in vsi drugi plenilci skupaj. Avto-
   Povoženje dvoživk je nevarno tako        mobili jih povozijo do nekaj tisoč na noč, lahko
za dvoživke kot za voznike: cestišče        tudi zgolj na eni sami cesti ali delu Slovenije.
postane spolzko, oprijem pa precej          Takim točkam pravimo črne točke.
slabši, saj kolo zdrsne na trupelcih.          In ker rjave in zelene žabe ter krastače niso
Prav je upočasniti hitrost vozila (na       krive, da zvečer skačejo (v primeru krastač
20-30 km/h), saj je, četudi dvoživke        hodijo) čez naše ceste, recite svojemu sta
s kolesi ne zadenemo in jo samo             rejšemu bratu ali sestri, atiju ali mami: »Daj,
»prevozimo«, sprememba zračnega             pazi*, prosim - dvoživke so na cesti!«
pritiska pod avtom zanjo (za bobnič
in žile) lahko usodna.

ROT v Velenju

Prepis besedila

Zraven na polici