Revija Tabor 2011/5-6
ZTS te potrebuje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
40 maj-junij
Od rodov Hinko Jerčič
Slovenska treking liga 2011
Na osmih prizoriščih - izziv tabornikom,
orientacistom, tekačem
V zadnjih nekaj letih se pri nas uveljavlja tini,« je povedal Vasja Jerčič. Pa se vrnimo k tekmovalnemu
tekmovanje v trekingu, ki je premagovanje trekingu. Ta zahteva kar nekaj znanja iz orientacije, saj dobijo
določene razdalje med kontrolnimi točkami s tekmovalci kot napotek le karto terena v merilu 1:50.000 ali
pomočjo kompasa in zemljevida. 1:25.000 z vrisanimi kontrolnimi točkami ter opis kontrolnih
točk.
Znanje iz orientacije in pridobljene taborniške veščine Dobri poznavalci trekinga pravijo, da se tekači, ki brez
so dobra osnova za tovrstna tekmovanja. Letos se nadaljuje težav pretečejo 40 km, kolikor naj bi bila dolga najdaljša proga
slovenska treking liga, v kateri so združeni organizatorji na na trekingu, malce bojijo orientacije. V pomoč jim je seveda
osmih prizoriščih. kompas, če pa bodo težave še z zemljevidom, potem se lahko
Prvo letošnje tekmovanje je bil Škofjeloški treking, 19. slabši temovalci priključijo »vodniku«.
marca na Sv. Andreju nad Zmincem, 9. aprila pa je bil Velenj Poleg najdaljše trase, ki ji pravijo »ultra«, dolžine okrog 40
ski adventure trek na Mozirski planini. Naslednja tekmovanja km z višinsko razliko od l500 do 2500 metrov, tekmujejo še v
bodo 28. maja Koroški treking na Muti, 11. junija Bovec trek pohodniški trasi, ki je dolga okrog 20 km z nekaj manj višinske
race v Bovcu, 16. junija Tolmin jugovzhodni treking, Posavje in razlike. Tretja je aktivna trasa, dolga okrog 10 km, namejena
Zasavje - Šentjanž, 6. avgusta Miganje akoul Tmina, 1. oktobra pa je manj izkušenim pohodnikom.
Treking Brkonje Čeljustnika v Vremski dolini in 15. oktobra Glede na razširjenost tekmovalnih možnosti je priložnost
Krtinski izziv Moravška dolina, Krtina. za slehernega rekreativca, da se spopade s tem izzivom. Tek
Slovenci so se prvih tekmovanj v trekingu udeležili na movalci morajo imeti s seboj še nekaj obvezne opreme, kot
Hrvaškem, kjer so imeli prvi treking na Učki in na Velebitu, je piščalka, kompas, kakšen kos rezervnega oblačila, kot je
nato pa razširili po celotni Dalmaciji, v Istri in drugod. nepremočljiva vetrovka v zimskem in jesenskem času, roka
»Za menoj je nekaj izredno zahtevnih preizkušenj na vice in kapa, če pa sneži, tudi gamaše.
Hrvaškem. Pripravili so zares težke proge, kjer je bil štart Pijačo in hrano vzamemo s seboj na daljšo traso, kjer
ob morju, nato smo se dvignili na vrh Mosorja in se znova lahko traja tekma tudi več kot sedem ur.
spustili na štartno mesto. Pa še vedno
nismo bili na cilju. Podobna brezpotja Vasja Jerčič, vztrajen pustolovec, pohodnik, maratonec in organizator temovanj, v
so bila tudi na navidez lažjem področju ospredju trekinga na Muti.
Gorskega Kotarja, letos februarja pa
so nas napotili v istrske ravnice in
soteske, polne blata in skoraj nepre
hodne gošče. Tako težkih področjih v
Sloveniji skoraj ni, vendar tudi slov
enski organizatorji vedno najdejo kaj
adrenalinskega,« pove Vasja Jerčič,
ki pripravlja Koroški treking na Muti.
»Za sedaj lahko rečem le, da smo le
tos predvideli traso po Zgornji Dravski
dolini. Našli smo nekaj naravnih zna
menitosti, najdaljša proga pa bo vodila
tekmovalce tudi na desni breg Drave,
cilj pa bo pri pristanu za flose na Gor
AKTUALNO 41
50 let Rodu morskih viharnikov Portorož
Spoznajmo svoje korenine Miha
Bejek
Morski viharniki letos praznujemo dvojno. Poleg 60-letnice Zveze tabornikov Slovenije obeležujemo
še 50. obletnico ustanovitve samostojne taborniške enote v Portorožu. Ob pripravah na lastno
proslavo se vse bolj zavedamo pomena poznavanja zgodovine, naših začetkov. Tako kot se je v
Postojnski jami zbrala množica tabornikov iz vse Slovenije in vseh starosti, želimo tudi mi ponovno
povezati svoje stare člane. Ni lahka naloga - je pa vredna truda.
pomoči s strani drugih taborniških or jih sami že nekaj let iščemo, so včasih
ganizacij - materialno so pomagali zlasti že odkrite ... in potem nekaj desetletij
večji ljubljanski odredi, še posebej skrite v arhivih. Sedaj pridejo na vrsto
Odred dobre volje, izolski taborniki še osebne zgodbe, ki se jih še posebej
so “posodili” svoje vodnike, Obalna veselimo. Konec koncev vsako tabor
zveza tabornikov pa je organizirala jenje ni le ena zgodba, temveč 60 oseb
več skupnih taborjenj ipd. Ja, nih zgodb in spominov - a taborjenj in
danes smo samostojen rod tudi drugih akcij se je v 50 letih nabralo kar
zaradi nesebične pomoči dru precej. Vse bomo popisali v zborniku,
gih. Ta medsebojna pomoč je ki ga bomo izdali ob jesenski proslavi,
neprecenljiva, zato tudi danes na katero bomo povabili vse stare
ne pozabimo tega, taborniki. člane, ki jih bomo le uspeli najti. Ob
Taborni Ves čas delovanja se je rod srečeval tej priložnosti smo oblikovali tudi
ki smo se v s težavo odhoda vodilnih kadrov na poseben jubilejni emblem in znamko,
Portorožu sicer pojavili študij v Ljubljano. A danes se to težavo nekdanje Morske viharnike pa vabimo
že leta 1959, a smo naslednji dve leti premaga v eni uri, v začetku osem tudi, da se nam za dva dni pridružijo na
delovali pod okriljem piranskega rodu. desetih pa je bilo toliko težje, da je letnem taborjenju v Završnici na Gore
Leta 1961 smo ob hitri rasti števila delovanje odreda zamrlo nekje do njskem.
prebivalcev v Portorožu in še posebej slovenske osamosvojitve, ko je nekaj Verjamemo, da bo to dalo tako do
v Luciji sklenili ustanoviti samostojno starih tabornikov s trdim delom obudilo datno motivacijo nam, ki danes vzga
enoto, sprva Četo morskih viharnikov Rod morskih viharnikov. A v generaciji, jamo mlade tabornike, kot tudi veliko
Portorož, ki se je ob hitri rasti članstva ki imamo sedaj za seboj že 20 let nas veselja starim tabornikom, ker se nji
že leta 1963 preoblikovala v Odred mor mejanih taborniških obrazov, nešteto hovo delo nadaljuje.
skih viharnikov. Z dobrim delom smo zavezanih rutic, novih ljudi in krajev,
Portorožani že naslednje leto prido neprespanih noči ob tabornih ognjih in
bili tudi naziv Partizanski odred, razvili bolj ali manj ubrano odpetih himen, ne
odredov prapor in se v lokalnem okolju vemo dovolj o naših začetkih. Ne vemo
uveljavili kot pomembna organizacija. še!
Ob tem je kar nekoliko žalostno, ko Zato smo se lotili raziskovanja
med prebiranjem arhivov ugotavljamo, svoje zgodovine in to priporočamo
kako so tudi pred 50 leti - ko nam je bilo prav vsem tabornikom - pa nikar
tabornikom baje lažje kot danes - lo se ne ozirajte na to, ali je ravno
kalne skupnosti in država materialno v bližini kakšna okrogla oblet
le za silo pomagale. Ne takrat ne danes nica. Arhiv rodu je zagotovo do
ni posluha za trajnostno rešitev zago ber začetek - precej sladkih, pa
tovitve prostorov za delovanje rodu. tudi grenkih nasmehov se prikrade
Obenem pa moramo podariti, da je ob branju prigod in težav, ki so zelo
imel odred v prvih letih delovanja veliko podobne današnjim. Pa tudi rešitve, ki
