Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
44 / ZGODBA ZA TABORNI OGENJ
Pingvinji božič
Besedilo: Nina Medved - Mjedved
Škarje. Lepilni trak. Rdeč, zelen in rjav ovijalni papir, bleščeči traki in pentlje ter sredi vsega
tega nereda Tina, sklonjena nad štiri kartonaste škatlice, ki jih poskuša lepo oviti. Tina je namreč
pripravljala božična darila za Pingvine, saj so se prejšnji teden dogovorili, da se bodo obdarili. Rekli
so, da vsak prinese po eno darilo, ki bi lahko razveselilo kateregakoli Pingvina, ker si jih bodo potem
razdelili s pomočjo žreba. Toda Tina se je bala, da bi njeno darilo morda izžrebal Vid ali Rok ali
Miha - se pravi, da bi se lahko zgodilo, da Nejc letos ne bi dobil niti ene same malenkosti od nje.
Zato je malo goljufala in za vsakega od fantov izdelala lesen narutnik v barvnih vzorcih, ki jih je
narisala z različnimi laki za nohte.
Tokrat so se Pingvini izjemoma sestali v njihovi najljubši slaščičarni - Pri veseli kepici. Ko so
se vsi udobno namestili v mehkih zofah in naročili eno vročo čokolado, en kakav, eno belo vročo
čokolado, en črni čaj z okusom vanilije ter še en kakav, so vsi na mizo zložili svoja darila. Vsi razen
Tine, ki je preostale škatlice skrivala v svoji torbi.
“Tako, na vsako izmed daril bom zdaj nalepil številko od ena do pet, saj je tudi nas natanko
toliko, potem pa si bo vsak izžrebal svoje darilo.” Miha je previdno nalepil številko 1, pa številki 2
in 3, spil požirek čaja in nato nalepil še številki 4 in 5.
Rok je pozorno spremljal Mihove gibe: “Kaj pa, če nam darilo, ki si ga izžrebamo, ne bo všeč?
A jih lahko potem menjamo med sabo?”
“Ne. Dogovorili smo se, kot smo se, sicer pa bistvo božiča ni v darilih, ampak je v prijetnem
vzdušju, druženju z domačimi in prijatelji. A niste nikoli videli kakšne risanke, kjer Skopuha obiščejo
trije duhovi, ki ga naučijo pomembne lekcije?”
“Ja, zadnjič je bila na televiziji, ampak nisem videl konca, ker smo šli na kosilo k babici.”
Miha je podržal bombažno vrečko pred Pingvini, ki so iz nje potegnili listek s številko ter si nato
ustrezno razdelili živobarvna darila. Pomaranče, čokolade, lizike, dišeče svečke ...
“Tina, a to si ti naredila, ta narutnik? Super izgleda!” Miha je opazoval narutnik, ki si ga je ravno
ves ponosen natikal na rutico Vid. “Lahko bi si jih izdelali na naslednjem vodovem srečanju, da bi
imeli vsi podobne, kaj praviš?”
Tini se je razlezel nasmeh do ušes. “A ne, ne bo potrebe.” Iz torbe je povlekla še ostale tri škatlice:
“Sem jih naredila dovolj za vse!” Prvo škatlico je pomolila Nejcu, potem pa razdelila še preostali dve.
“Hej, hej, zdaj pa imamo mi po dve darili, ti pa le eno. Fantje, tole bomo hitro popravili.” Iz
nahrbtnika je privlekel nekaj belih prejic, Rok jih je hitro spletel v kito, Vid je vanjo vpletel nekaj
črnih peres, ki so jih prej našli po poti, Nejc pa je dodal še kovinskega pingvinčka, ki ga je snel s
svoje peresnice.
“Tako, fantje ti z največjim veseljem poklanjamo tole unikatno ogrlico, ki naj te spominja
na nas.” Miha jo je tesno objel in ji stisnil na lice še poljubček. Ostalim fantom pa je bilo preveč
nerodno, zato so samo enoglasno zamrmrali: mmmmm ...
Pošljite nam svojo zgodbo (do 3000 znakov s presledki) na revija.tabor@gmail.com.
IZ TABORNIŠKE PESMARICE / razvedrilo 45
Pikapolonica
Vlado Kreslin
Zapisal: Gašper Cerar
Foto: Nace Kranjc
G C G D G
Povej, pikapolonica, tij pikica leteča, ne vijdin, ne ščen znati,
G C C F C
f štero stran sveta mi rosa pala je v oči,
G D G G C
de ljubav vodila me večna. ka s tvojof lujbof se godi.
C F C G C G
Med križpotji in ognjišči Povej mi, čarni kouvran tij,
G D
duga ali kratka, ka tou pri srci me bolij,
C F C G C G
v glasna in gizdava mesta zakoj mi pika ne letij,
G C D G
pela tvoja cesta. pa rouža ne dišiiij?
G C G D C F C
Povej, povej marjetica, tij roužica dehteča Pika ti več ne leti,
G C G G
al’ lujbi me al’ ne lujbi me, pa rouža tebi ne dišij,
D G C F C
naj kujpin prstana zlata? edijno ka te šče bolij,
G C
C F C je tvoja srčna kriiij.
Ne vijdin daleč, ne vijdin fejst,
