Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
36 / ZGODBA ZA TABORNI OGENJ
Šakalov klic Besedilo: A. M.
Na zimovanju je imel vod gozdovnikov Drzni sokoli predavanje
o zvereh v Sloveniji. Marko se ob večerji zaupno nagne k prijatelju:
“A si ti vedel, da so pri nas tudi šakali?”
Jaki pade mlečni riž z žlice na mizo: “Ne, kdo bi si mislil ... A
misliš, da jih je kaj tudi blizu nas?”
Marko se zasmeji: “Ja, saj si slišal, da jih je glih tu največ! Te že je kaj strah?”
Jaka ga brce pod mizo: “Kaj?! Kje pa! Samo zanimalo me je ...”
V hrupno jedilnico stopi načelnik in z ropotanjem kovinskega lončka utiša tabornike: “Malo posluha
prosim! Vod Drzni sokoli gre po večerji, ko se stemni, izzivat šakale.” Desetim fantom se zatakne mlečni riž
v grlu.”Da preverimo, če jih je kaj v teh gozdovih okoli nas,” še pripomne načelnik.
Čez slabo uro se Marko, Jaka in njun vodnik Miki v čisti tišini in zgolj ob soju Lune prebijajo skozi
goščavje, pod nogami jim hrusta zmrznjen sneg. Ko dosežejo majhno jaso, vodnik posveti v Marka in Jako,
ki imata oči odprte kot dve sovi.
“Me veseli, da sta si upala priti. Vsi ostali imajo neke izgovore, pa da so utrujeni ... No, šakale izzivamo
tako, da predvajamo posnetek njihovega oglašanja in potem poslušamo,” navdušeno razlaga in pokaže na
razpadajoč kasetofon. “Če je kakšen blizu, se začne oglašati. Ker se počuti ogroženega, vesta, ker misli, da
je na njegovem teritoriju še kak šakal ... Čuvajo svoje ozemlje, pa kar napadalni postanejo.” Ob tem opazi
zgrožena pogleda fantov, zato si od spodaj posveti v obraz in ju še malo zbode: “Kar nevoščljivi tipčki, tile
šakali, ne?! ... Izvolita kasetofon. Kar vključita, jaz grem samo odtočit ...”
Marko in Jaka primrznjena, bolj od strahu kot od mraza, držita kasetofon in se spogledata. Marko da prst
na tipko, pokima Jaki in pritisne. Po nekaj sekundah tišine se iz kasetofona začne razlegati glasno, predirno
tuljenje šakala. Marko pusti Jaki kasetofon in se živčno prestopa, Jaka objema kasetofon in gleda levo in desno,
kot da bi imel občutek, da ga nekdo opazuje, zadržuje dih. Posnetek se konča in fanta se spogledata. Tišina.
Marko se nasmeji: “Pa sej sploh ni tu šakalov, kako so naju nasankali!”
Jaka se bolj kislo nasmehne in prevrti posnetek nazaj: “Ja ...”
Marko pogumno vzame Jaki kasetofon in vklopi: “Dejva še enkrat.”
Posnetek se odvrti in Marko z rokami za ušesi dela grimase, kot da skuša kaj slišati, Jaka se mu smeji. Z
jase se zasliši glasno šumenje, fanta se spogledata in Marku zdrsne kasetofon iz rok. Pred njima poči palica
in Jaka jo ucvre v gozd, Marko za njim. Čez 100 metrov se skrita za grmovjem ustavita.
Jaka prestrašeno prime Marka: “Kaj je bilo to? Si videl?”
Marko: “Kaj? Za tabo sem šel, sem mislil, da si ti kaj ... Samo Miki je bil.”
Jaka je močno v zadregi, a še vedno skrit za vejami: “Ne vem, če je vodnik ...”
Marko ga odrine: “A ga je šakal pojedu? Daj, pojdiva nazaj po kasetofon.”
Jaka ravno začne vstajati iz zavetišča, ko se v gozdu pred njima spet zasliši šumenje in pokanje. Tudi
Marko se skrije k Jaki: “Saj je samo Miki ... Ti pravim.”
Zasliši se tiho, vendar razločno tuljenje šakala, ki je vse glasnejše. Marku se zbriše nasmeh z obraza, z
Jako se spogledata. Pokanje vejic narašča. Šakal tuli vse glasneje. Fanta začneta glasno kričati in stečeta po
poti. Tuljenje se stopnjuje, šakal je vse bližje. Iz gozda stopi Miki s kasetofonom in ga zadovoljno izklopi:
“Fanta, a vaju je šakal dobil!? ... Fanta?”
Pošljite nam svojo zgodbo (do 3000 znakov s presledki) na revija.tabor@gmail.com.
IZ TABORNIŠKE PESMARICE / razvedrilo 37
Tam ob ognju našem Taborniška
Zapisal: Gašper Cerar
D A
Tam ob ognju našem si sežemo v roke,
A7 D
plamen neugašen nam je srce.
D7 G (Gm)
Vedno te bom ljubil, dih gozda, šum voda,
D A A7 D
tu je moj dom in vedno bom tukaj rad ostal doma.
D A
Kakor lepe sanje spomin bo na te dni,
A7 D
ko se spomnim nanje, srce vzdrhti.
D7 G (Gm)
Saj mladost je naša kot lepa majska noč,
D A A7 D
vsak dan bo lep spomin krasan, vedno lep in vedno vroč. Foto: Nace Kranjc
