Revija Tabor 2012/6
Ideje za taborjenja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
18 / KOSOBRINOVI PRIPRAVKI
Jajce z barbico
Potrebujemo: 3 jajca, 1 jedilno žlico kisle smetane,
2 jedilni žlici oljčnega olja, 3 pesti dobro opranih in
na drobno narezanih mladih barbičinih listov, česen,
peteršilj, sol in poper.
Priprava: Jajca razžvrkljamo, dodamo jim kislo
smetano, sesekljan peteršilj, na drobno narezan česen,
barbičine liste, sol in poper po okusu. Vse dobro
premešamo in spečemo kot omleto na vročem olju
v ponvi. Še toplo postrežemo.
Navadna barbica Omaka iz barbice
(Barbarea vulgaris) Potrebujemo: 2 žlici olja, 2 žlici moke, 3 žlice
drobno narezanih barbičinih listov, juho, žlico kisle
Besedilo in fotografije: Kosobrin smetane, limonin sok in sol.
Priprava: Moko in na drobno narezane liste barbice
Navadna barbica je dveletna rastlina, včasih tudi
rahlo prepražimo na olju, zalijemo z juho in poku-
trajnica. V višino zraste od 20 do 90 cm in je iz
hamo. Nato precedimo, dodamo žlico kisle smetane
družine križnic. Uspeva na vlažnih tleh. Pri nas
ter okisamo z limoninim sokom. Omako ponudimo
jo najdemo ob potokih, ribnikih in po vlažnih
h kuhani govedini, divjačini, ribam in zrezkom.
travnikih po celi Sloveniji. Raste kot plevel.
Nekatere vrste gojijo kot oljnice in kot krmne
Prikuha iz barbice
rastline.
Potrebujemo: 1 kg barbičinih listov, 2 žlici olja, 1
Steblo je pokončno, razraslo in vzdolžno brazdasto. majhne čebule, 20 g moke, sol, malo mleka ali kisle
Stebelni listi so dolgi, pecljati, neparno deljeni in smetane.
nameščeni v rozeti. Zgornji listi so krajši. So jajčaste Priprava: Barbičine liste dvakrat prekuhamo in po
oblike in na spodnjem delu listne ploskve prirasli k vsakem kuhanju zamenjamo vodo, v kateri smo jih
steblu. Listi so temno zelene barve. kuhali, da izgine grenčina. Na drobno jih sesekljamo.
Na zgornjih delih stebla in stranskih poganjkih so Čebulo drobno narežemo in na olju zarumenimo.
razvita grozdasta socvetja. Rastlina cveti od meseca Dodamo sesekljane barbičine liste, potresemo z moko,
maja do julija, cvetovi so zlato rumene barve. Plodovi zalijemo z vodo, v kateri smo drugič kuhali liste, in
so približno en cm dolgi, strokom podobni luski. solimo po okusu. Na koncu za boljši okus dodamo
Mlade liste nabiramo od junija do oktobra. Iz njih mleko ali kislo smetano.
pripravljamo solate in prikuhe. Listi so rahlo grenki, zato
jih moramo dvakrat prekuhati, da izgubijo grenčino. Solata
Pri vsakem kuhanju moramo zamenjati vodo. Priprava: Dve skodelici mladih barbičinih listov
Učinkovine: eterično olje, vitamin C, provitamin drobno narežemo, dodamo strok drobno narezanega
A, maščobno olje, veliko železa. česna, solimo po okusu, dodamo ščepec sveže bazilike
Uporabnost: listi za solate in omake, mlada zel in dobre misli, zabelimo z oljčnim oljem in kisamo
kot dodatek k solatam. po okusu. Solati lahko dodamo tudi kuhan krompir.
ASTRONOMIJA / raziskovanje 19
Besedilo: Primož Kolman
Prehod Venere čez Sončevo
ploskev
Tokrat malo več o tem izjemno redkem pojavu, ki
smo ga ljudje v celotni zgodovini do sedaj opazovali
šele sedmič. 6. junija je namreč prišlo do zelo redkega
nebesnega pojava, prehoda Venere preko Sončeve
ploskve. Venera je Zemlji najbližji notranji planet in
kot tak poleg Merkurja lahko prečka Sončevo ploskev.
To se zgodi le v primeru, ko so položaji Zemlje, Sonca
in planeta natančno poravnani. Pojav izgleda kot
“mali mrk”, podobno, kot ko Sončevo ploskev prečka
Luna. V tem primeru pa gre za planet in to planet, ki
je najbližje Zemlji. Pojav prehoda Venere čez Sončevo ploskev so
Prvi je ta pojav za december leta 1631 napovedal prvič fotografirali 6. decembra 1882 iz pomorskega
znani nemški astronom J. Kepler, vendar ga nihče observatorija ZDA. (vir: Wikimedia Commons)
ni opazoval, saj so bili izračuni premalo natančni.
Prehod Venere čez Sončevo ploskev ima velik pomen
pri določanju oddaljenosti Zemlje od Sonca, ki so jo
na podlagi opazovanj prehoda Venere prvič ocenili
leta 1639. To je bil hkrati tudi prvi opazovani prehod v
zgodovini. Potem so sledili prehodi še leta 1761, 1769,
1874, 1882, 2004 ter letošnji 2012. Kot je razvidno,
prehodi Venere preko sončeve ploskve nastopajo v
parih s časovno razliko osem let, med posameznimi
pari pa mine več kot sto let. Gre torej za enega najbolj
redkih nebesnih pojavov, kar jih poznamo. Naslednji
par prehodov bo namreč nastopil šele v letih 2117 in
2125, potem pa še 2247 in 2255.
Na slovenskih tleh je prehod Venere prvi opazoval
slovenski jezuit, matematik in astronom Janez Krstnik
Schoettl, in sicer tistega iz leta 1761, ko je v Ljubljani
Prehod Venere čez Sončevo ploskev 8. junija
poučeval matematiko. Njegove meritve prehoda je 2004. (vir: Wikimedia Commons)
pohvalila tudi pariška Akademija znanosti.
Letošnji prehod 6. junija je bil najbolje viden iz
Pacifika in krajev okoli njega, kjer je bilo Sonce v
času prehoda visoko na nebu. Iz Evrope smo lahko
opazovali le zadnji del prehoda, od sončnega vzhoda
ob 5:12, pa vse do konca prehoda ob 6:55.
Do prehoda Venere čez Sončevo ploskev pride
le takrat, ko so Sonce, Venera in Zemlja porav-
nani v isto linijo. (vir: Wikimedia Commons)
