Revija Tabor 2014/10
Prihodnost je taborniška 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
36
Nacionalna znamka
Promocijsko sporočilo
“I feel Slovenia”
Slovenci svojo deželo radi opisujemo kot deželo občutkov. Ponosni smo na našo naravo. Kar dve
tretjini Slovenije prekrivajo gozdovi, zato je bila logična izbira zelene barve za nacionalno znamko.
Zgodba znamke “I feel Slovenia” pa je tudi zgodba o prebivalcih Slovenije, ki so prizadevni in se z
gorečnostjo lotevajo vsega, kar imajo radi, pa naj bo to šport, kultura, umetnost, znanstveno razis-
kovanje ali preživljanje prostega časa.
Začutimo Slovenijo Vizija znamke Slovenije
Želja po odkrivanju in inovacijah, drznost in Z uveljavljanjem znamke “I feel Slovenia” želimo
neustrašnost so Slovence vodile pri premikanju meja. pokazati, da je Slovenija zgled kakovosti življenja z
Matematik Jurij Vega je avtor logaritmov, po njem se usmeritvijo v organski razvoj in nišno gospodarsko
danes imenuje eden izmed kraterjev na Luni. Hermana usmeritvijo. Podpiramo tehnološki napredek z
Potočnika Noordunga je vznemirjala vožnja po vesolju. upoštevanjem narave z namenom, da jo ohranimo
Čeprav veljamo za narod posameznikov, znamo tudi za naše zanamce.
delovati kot del ekipe. Smo eden od najmanjših na
rodov, ki se mu je uspelo uvrstiti na največja svetovna
tekmovanja v vseh pomembnejših ekipnih športih:
nogometu, hokeju, košarki, rokometu in odbojki. Pri
tem premikamo meje. Prismučamo od tam, od koder
ni še nihče. Splezamo tja, kamor ni še nihče. Prepla-
vamo to, česar ni še nihče. Prekolesarimo razdalje, ki “I feel Slovenia” je znamka naše
jih drugi ne. To je energija, ki jo začutiš v Sloveniji.
države, s katero se predstavlja
Zakaj Slovenija potrebuje znamko? doma in po svetu, si poskuša
Države se v tem globaliziranem svetu srečujejo s povečati prepoznavnost v tujini
čedalje večjo konkurenco. Močna državna znamka ter izboljšati simbolni položaj in
daje državi ter izdelkom in storitvam, ki iz nje priha-
jajo, dodatno moč. Tudi Slovenija mora utrditi svoje
vpliv v mednarodnem prostoru.
mesto na svetovnem zemljevidu in tu je znamka “I Z nacionalno znamko “I feel Slo-
feel Slovenia” velika priložnost. venia” se Slovenija predstavlja
Močne in uspešne so znamke tistih držav, ki so od leta 2007, nastala pa je v želji
dobro sprejete med uporabniki, najprej med prebi
valci države, obiskovalci, turisti, vlagatelji, mediji itd.
po večji konkurenčnosti Sloveni-
Zato na Uradu za komuniciranje, kjer skrbimo za je na različnih področjih. Nacio-
nacionalno znamko, spodbujamo čim širšo, a hkrati nalna znamka pomaga državam
tudi premišljeno uporabo znamke “I feel Slovenia”.
do večjega turističnega obiska,
Slogan znamke “I feel Slovenia” ni naključen.
Slovenije namreč ni mogoče preprosto pokazati s k okrepitvi neposrednega tu-
podobo, pač pa jo je treba občutiti in doživeti - z jega vlaganja in gospodarskega
besedo, zvokom, barvo, dotikom, dejanjem, izkušnjo. povezovanja, k tesnejšemu kul-
“I feel Slovenia” je emocionalna znamka in v tem se
znamka Slovenije razlikuje od drugih držav.
turnemu sodelovanju, predvsem
pa k večjemu ugledu po svetu.
REPORTAŽA / aktualno 37
Malce drugačen TOTeM
Besedilo: Zala Šmid, fotografiji: SiNi
Odbojka na mivki je tipični poletni šport. Metanje po vročem pesku, potenje pod žgočim soncem,
razgaljena telesa, iskanje sence med premori ... to bi nekako bila splošna predstava o turnirju v
odbojki na mivki, kajne? Dodamo še rutke, pa imamo TOTeM.
Hja, no, letos pač ni bilo ravno tipično poletje, zato
tudi TOTeM morda ni bil najbolj tak, kot običajno.
Dva dni pred tekmovanjem, ki je potekalo prvi vikend
v septembru, smo nekateri najbolj zagnani seveda
trenirali na domačih igriščih. V dolgih rokavih in v
rahlem dežju. Ampak bili smo optimisti in smo si
govorili, saj gremo vendar na Primorsko, tam bo bolje.
In je bilo v Ilirski Bistrici res malo bolje, saj ni deževalo
in lahko smo bili v majicah s kratkimi rokavi, ne da
bi zmrznili. Se pa vsaj nismo potili in smrdeli, he-he.
Drugo vreme, druge ekipe
Kakorkoli, tabornik je pripravljen na vse in v
vsaki situaciji obdrži nasmeh na obrazu. Zato seveda
netipično vreme ni bilo nobena ovira za 19 mešanih
ekip in kopico navdušenih navijačev. Tisti, ki se
tekmovanja udeležujemo že nekaj let (koliko, raje ne kmalu so se pričeli na mivki odvijati vedno bolj za-
izdamo, ker smo še vedno mladi), smo kmalu opazili, nimivi in napeti dvoboji. Organizatorjem se je zato
da manjka večina starih borcev. Ekipe z najdaljšimi morda zazdelo, da se bo ozračje noro segrelo, in so
staži in največjimi uspehi se letošnjega TOTeM-a se lotili postavljanja in polnjenja bazena. Ali pa so to
niso udeležile (stare kosti?) in tako je bilo praktično storili zgolj zato, ker je bil bazen lani taka uspešnica.
nemogoče kar takoj določiti favorite. Vse je bilo Recimo le, da bi s prodajo vstopnic letos zaslužili
odprto, vse možno. bistveno manj kot lani, saj so se v soboto v bazenu
Prvi, skupinski del tekmovanja, je hitro minil in hladili in zabavali le najbolj vročekrvni ter nekaj tistih,
ki so tam pristali proti svoji volji.
Na koncu pa vseeno vroče
Ampak Ruševci so očitno vedeli, da bo nedelja
povsem drugačna. Ne samo, da so se takrat odvijale
najbolj zanimive tekme, tiste povsem na koncu, s
skupnim korenom finale, na prizorišče je posijalo tudi
močno sonce, pridružili pa so nam še najbolj zagreti
navijači. Glasno navijanje, mehiški valovi in izvirne
koreografije so igralce kar dvignili. Zadnje tekme so
bile tako prava poslastica za gledalce, temperatura
je močno narasla in bazen je bil vedno bolj zaseden.
Tretje mesto je s Tomahavk vevercami naposled
odšlo v Novo Mesto, drugo smo v Kranj odnesli Ta
lepi, na najvišjo stopničko pa so se na koncu povzpeli
kamniški Angelčki. In to je bilo to. Se vidimo drugo leto!
