Revija Tabor 2014/12
Naravni cikli 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
36 / REPORTAŽA
Obnovili smo delček gozda
Besedilo: Zala Šmid
Začelo se je že poleti, s promocijo in z zbiranjem sredstev za sadike, s katerimi bi obnovili
poškodovane gozdove. Nato pa je prišel 15. november, dan za akcijo! Za delo na 17 lokacijah po celi
Sloveniji se je prijavilo približno 800 prostovoljcev, od tega 300 tabornikov. Tisto sobotno jutro
je bilo sicer megleno, ponekod celo deževno, vendar število sodelujočih zato ni bilo nič manjše.
Nasprotno! Prišlo je še več ljudi, kot smo jih imeli na seznamih. V škornjih, pelerinah, oboroženi s
krampi, rovnicami, lopatami in delovnimi rokavicami. Lahko bi seveda dodali še z nasmehi na
obrazih in zanosom v srcih, ampak to bi bilo že kičasto.
akciji, tisti, ki so na svojih lokacijah že končali, pa so
spraševali, ali lahko pomagajo še pri nas. Slovenci smo
tokrat lepo stopili skupaj in v enem dnevu oziroma
nekaj urah zasadili 29.068 sadik.
Pravzaprav smo jih tisti dan posadili nekaj manj,
saj so bile padavine v Cerknem premočne, zato so
morali akcijo tam žal odpovedati. Mala drevesca so
naknadno posadili gozdarji brez naše pomoči. Največ
sadik, kar 6000, so posadili v Postojni, kjer je bilo tudi
Foto: Pija Šarko največ škode. Okrog 3000 novih dreves od novembra
poganja korenine v Kamniku in Volčjem potoku,
Potek akcije podobno tudi na Tolminskem in v Radečah. Sadili
Na vsaki lokaciji so bili vsaj en gozdar, ki je prosto- smo še v Ljubljani, Kranju, Celju, Slovenj Gradcu,
voljce naučil pravilnega sajenja, in nekaj tabornikov, Sežani in Kočevju.
ki so stvar pomagali organizirati. Po en tabornik je
bil tudi koordinator in kontaktna oseba za ostale Klanci, robide, blato ...
prostovoljce. Ne vem, ali je bilo povsod tako, ampak Drevesne sadike so bile različnih vrst, odvisno od
našemu Jolbetu je telefon zvonil še med samim terena in strokovnega mnenja Zavoda za gozdove
sajenjem. Ljudje so se še naknadno želeli pridružiti Slovenije. Sadili smo smreke, češnje, javorje, hraste,
bukve ... odvisno, kaj so kot najprimernejše določili
Foto: Nina Medved
REPORTAŽA / aktualno 37
da smo pohištvo in preproge obvarovali pred rjavimi
madeži, sebe pa pred jeznimi mamami.
Zlomljeni krampi in flancati
Toda kljub vsemu je delo povsod potekalo izredno
hitro in v dobrem vzdušju. Zlomili smo nekaj krampov
in rovnic, vsaj en kramp se je tudi izgubil in ga gospa
gozdarka Jelka še vedno išče. Ampak do pomladi, ko
se bo akcija nadaljevala, ji bomo že priskrbeli novega.
Tega sicer ne bi smela povedati naglas, pa za voljo
novinarske objektivnosti pač moram - ponekod so
gozdarji luknje v tla kar vrtali! Manjša goljufija, ja, ker
se je manj “krampalo”, ampak 29.000 je res ogromna
številka. Lastniki parcel, kjer smo sadili, so nam na
koncu prinesli topel čaj in sokove za žejo, za lakoto
pa sendviče, pecivo in druge domače dobrote, Žirovci
poročajo celo o toplih, sveže ocvrtih božanskih flan-
catih. Kot je povedal Žvižg (RZŽ), pa najmočnejšim
in najbolj zagretim rekreacija v gozdu ni bila dovolj:
“Potem smo odšli še na jug, proti severu Ljubljane,
kjer smo se v Atlantisu še malce umili in si razmigali
tudi ostale mišice. In smo kopali in se kopali in se
prikopali do uspešno zaključene akcije!”
Foto: Nina Medved Na novo smo tokrat zasadili približno 12 hektarjev
novega gozda, zato smo še daleč od zastavljenih 900
gozdarji. Tako kot sadike je bila izredno raznolika hektarjev. Spomladi bomo z akcijo nadaljevali na
tudi delovna sila. Od murnov z lopatkami in malimi enak način kot tokrat, še vedno pa se zbira denar za
nahrbtniki s sendviči preko zagnanih fantov in deklet sadike: vsak poslani SMS s ključno besedo GOZD na
s krampi do starejših občanov, ki so pomagali pred- 1919 pomeni eno sadiko.
vsem z dobrimi nasveti in malico. Vseskozi so bila
področja sajenja privlačna tudi za lokalne medije,
ki so nam sledili s kamerami in fotoaparati. V tednu
po izpeljani akciji smo se tako znašli v vseh možnih
časopisih in televizijskih oddajah.
Če si boste ogledali fotografije z različnih koncev
Slovenije, boste opazili, da nam je narava ponekod
delo malce otežila. V teoriji sajenje dreves res ni
težko - skoplješ primerno luknjo, zakoplješ drevesce,
označiš, zaščitiš in greš dalje. Prikaz se je v zadnjem
času večkrat videlo tudi na televiziji, ampak kaj, ko
gredo televizijci za potrebe snemanja običajno na
raven teren, brez korenin in robidovja. Gozd pa seveda
ni tak. Poleg trnja, ki je trgalo hlače in rokavice, so
prostovoljce ponekod, recimo v Postojni in v Tuhinjski
dolini, razveselili še klanci, zaradi katerih so grizli
kolena. Drugod so svoje naredile padavine. Kranjčani
smo naleteli na popolnoma razmočen teren in čez
dan je voda našla pot v večino obuval. Pa kako smo
bili blatni! Doma smo se sezuli in slekli kar na pragu, Foto: Nina Medved
