Revija Tabor 2014/9
Smo družbena sila 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
32 / Svetkova avantura
Smotra v Črni Gori Besedilo: Polona Krenker, fotografije: SiNi
Taborniki rodu Lilijski grič Pesje smo poletje izkoristili za nove avanture in poznanstva izven meja
Slovenije. Z vlakom smo se podali na potepanje po Balkanu, kjer smo se udeležili tudi smotre v Črni
gori.
Prva postojanka potovanja je bil Beograd, ki je
ekipo mladih tabornikov povsem prevzel. Ugodne
cene, dobra hrana, prijazni ljudje, tramvaji in super
vzdušje so poskrbeli za dobro počutje, medtem ko
so nam porušene stavbe dale vedeti, kakšne grozote
so se v preteklosti dogajale. Spali smo pri srbskih
tabornikih, ki so nas tudi vodili po mestu in pomagali
pri iskanju najboljših čevapčičev.
Da smo potovali v drugačno okolje, ki ga nismo
navajeni, nas je opomnil že vlak iz Beograda v Črno
goro, kjer smo se seznanili z uporabo stranišča na
nožno črpalko. Po sedemnajsturni vožnji (zaradi poplav
so bile nekatere železniške proge uničene in smo
morali iti po daljši poti) smo končno prispeli na cilj,
v mesto Bar. Taborni prostor smotre je bil v vojašnici,
en kilometer stran od morja, kjer smo se skoraj vsak
dan tudi kopali. V Črni gori smo preživeli izjemnih
10 dni. Sprva smo se sicer morali nekoliko navaditi
na črnogorsko počasno življenje, kjer se nikamor ne
mudi. Lahko bi rekli, da smo doživeli blažji kulturni
šok, saj nismo pričakovali, da bodo Črnogorci tako
stereotipni, a so hkrati zelo prijazni do Slovencev.
Tako smo se prvih pet dni privajali na to, da pro-
grama ni bilo, a smo hkrati že prvi dan vzeli stvari v
svoje roke, si sami organizirali celodnevne izlete po
državi in nočne programe, se spoznavali s taborniki
iz drugih držav, predvsem iz Belgije in Francije, in Spoznali smo ogromno prijaznih ljudi iz nekdanje
enostavno uživali. Na smotri je bilo 700 tabornikov Jugoslavije in se seznanili z nekoliko drugačno kulturo
iz dvanajstih držav, večinoma so bile to balkanske taborništva v teh krajih. Zjutraj sta nas tako zbujala
države, veliko je bilo tudi Belgijcev in Francozov ter radio in glasna glasba, izkušnja stranišča je bila prav
nekaj Avstrijcev in Izraelcev. Slovenska delegacija posebna, saj so se greznice vsak dan zamašile in
je imela 24 članov - nas, RLG-jevce, in tabornike iz tako ni bilo drugega, kot da smo hodili na potrebo
Rodu Zelenega Žirka. v naravo, za tuširanje pa smo imeli tri minute časa,
saj so vojaki potem zaprli vodo. Ampak na čisto vse
smo se privadili in spremenili vsako stvar v pozitivno.
Mednarodna izkušnja je bila za nas velik navdih
za prihodnje poletje, saj že komaj čakamo, da se po-
damo v tuje kraje, med ljudi, ki lahko povejo zanimive
zgodbe, pokažejo super igre, nas naučijo nove pesmi
in z nami doživijo nove zgodbe. Uživali smo in srkali
vase vsak trenutek ter doživeli dva nepozabna tedna.
Svetkova avantura / aktualno 33
Na Smotri v Srbiji
Besedilo: Neža M. Slosar, fotografije: Mihela Šajn
Pod geslom: “Ene sanje, ena ideja, en cilj!” je v Beli Crkvi potekal nacionalni zlet srbskih
tabornikov, 9. Smotra izviđača Srbije. Udeležili smo se je tudi taborniki iz Sloveniije.
Že v nedeljo je dež preizkusil tabor in luknje
spremenil v jezera. Pokazali smo znanje pionirskih
objektov in zgradili most. Kljub občasnim ploham smo
uspešno opravili orientacijo po mestu, se udeležili
športnih delavnic in zvečer zapeli ostalim v Sigi. Utrdili
smo znanje pionirstva in spoznavali prostovoljstvo,
lastnosti “supervodje” ter igrali nogomet s telesnimi
hibami. Peš smo se odpravili do pet kilometrov
oddaljene srbsko-romunske meje, kjer smo imeli
delavnice s policaji - taborniki, ki so nam povedali o
svojem delu. Zvečer pa smo “zažurali” na pravi grški
Ene sanje! Taborniki Rodu snežniških ruševcev zabavi. Vrnili smo se v razmočen tabor in naslednja
smo se 22. julija v jutranjih urah odpeljali na poto- dneva preživeli, kakor številne druge trenutke, v
vanje do Beograda. Utrujeni od zanimive poti smo se družbi bližnjega jezera, zvečer pa smo z veseljem peli
hitro udomačili pri beograjskem rodu Ratko Vujović ob svečah in prisluhnili koncertu na glavnem odru.
Čoče. V naslednjih dneh smo obiskali vse, kar se v Zadnji dan smo se udeležili vodnih aktivnosti na
prestolnici Srbije da. Sprehajali smo se po največjih drugem jezeru, se tam razgibali v kajakih, kanujih
tekočih stopnicah, si ogledali Titova darila, navijali za in gumijastem čolnu, za nameček pa smo lovili še
Partizan, se kopali v Adi Ciganliji, preizkusili Teslove ribe. Po zaključni prireditvi so nekateri bedeli vse do
izume, se slikali ob pomembnejših stavbah, obiskali našega odhoda, 4. avgusta, drugi pa smo še zadnjič
muzej avtomobilov in se nasitili domačih dobrot. preizkusili šotore.
Ena ideja! Polni idej smo se s francoskimi taborniki
pripeljali na taborni prostor 9. Smotre Izviđača Srbije,
kjer smo si za silo postavili šotore in zaspali. Naslednji
dan smo se ustalili v četrtem podtaboru - Siga, skupaj
s Srbi, Grki in Angleži, in se pozno popoldne udeležili
uradne otvoritve v Beli Crkvi, s koncertom skupine
Bijelo Dugme tribute. Uradno je bilo na otvoritvi in
sami Smotri preko 1500 tabornikov iz 15 držav.
En cilj! Odhajali smo z le enim ciljem, da se v
nepozabno družbo tabornikov s celega sveta še vr-
nemo, čeprav so organizatorji imeli precej težav in se
niso najbolje izkazali. Za udeležence sta bili moteči
predvsem hrana, ki je ni bilo ali pa ni bila po urniku,
in program, ki je bil odvisen predvsem od nas samih.
Vendar smo spoznali, da nam tabornikom ni nikoli
dolgčas, da se znajdemo v vsaki situaciji in da so
tovrstne akcije vedno uspešne in neponovljive! Zato
taborniški zdravo vsem bodočim akcijam!

