Revija Tabor 2016/5
Srečna dvajseta 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
16 / ZAVOZLANO
Kavbojski vozel
Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša
Kavbojski vozel je med vsemi vozli, ki jih taborniki uporabljamo, najlažje zavezati. Uporabimo ga
takrat, ko želimo vrvico začasno pritrditi na palico, vejo, obroč, kljuko ali kaj podobnega.
- prosti konec vrvice speljemo okrog palice in
preko daljšega konca vrvice (Slika 2a),
- prosti konec vrvice speljemo nazaj pod palico in
ga vtaknemo v nastalo polzanko (puščica na Sliki 2b),
tako da sta obe vrvici na isti strani polzanke. Kavbojski
vozel je zavezan (Slika 2c) in lahko ga obremenimo
(Slika 2d).
Ko kavbojski vozel zavežemo tako, da uporabimo
samo eno vrvico, se lahko zgodi, da vrvica v vozlu drsi
in vozel se lahko odveže. Zato ni odveč, če prosti konec
vrvice zavarujemo z enim ali dvema polvozloma okrog
daljše vrvice (žal ni slike), ali pa prosti konec vrvice
speljemo, kot kaže Slika 2e, in vozel dobro zategnemo.
Če želimo kavbojski vozel zavezati okrog palice
tako, da lahko uporabimo dve dolgi vrvici, si lahko
pomagamo z uporabo zatiča (Slika 2f). Na ta način se
izognemo nerodnemu zavezovanju in odvezovanju
kavbojskega vozla.
Kavbojski vozel nataknemo na palico
Kavbojski vozel najpogosteje zavežemo tako, da
naredimo dve polzanki, obrnjeni v nasprotno smer
(Slika 1a), ju sestavimo (Slika 1b) in sestavljeni zanki
nataknemo na palico. Obe vrvici zategnemo in vozel je
zavezan (Slika 1c). Kavbojski vozel najboljše drži takrat,
ko enakomerno obremenimo obe vrvici. Dobra lastnost
kavbojskega vozla je, da se ne zategne, zato ga lahko,
kadar ni obremenjen, poljubno premikamo po palici
(puščici na Sliki 1c). Dokler sta obremenjeni obe vrvici,
je kavbojski vozel zelo varen, saj je nemogoče, da bi
se sam razvezal. Ko pa vozel razbremenimo, ga je zelo
enostavno razvezati, saj ga samo snamemo s palice.
Na Slikah 1d in 1e je kot zanimivost prikazan zelo
enostaven način pritrjevanja vrvice, ki ga lahko upo-
rabimo namesto kavbojskega vozla. Polzanko, ki jo
naredimo na sredini vrvice, speljemo okrog palice, kot
prikazuje Slika 4d, nato pa polzanko samo nataknemo
čez prosti konec palice in vozel je zavezan (Slika 4e). Vid svetuje: Kavbojski vozel lahko upora-
bimo tudi za privezovanje sredine vrvice
Kavbojski vozel zavežemo okrog palice v vogal šotorskega krila pri postavljanju
ponjave, pogosto ga uporabimo pri ple-
Ko želimo kavbojski vozel zavezati na sredini tenju mrež, za privezovanje boj na čolnu,
palice in ga ne moremo nanjo natakniti, je postopek pri izdelovanju okrasnih predmetov in
vezanja nekoliko drugačen: podobno.
ORIENTACIJA / raziskovanje 17
Samo brez panike Besedilo: Žiga Brenčič
Na vrisovanju letošnjega NOT-a so nas skozi naloge spremljali Arthur Dent, Ford
Prefect in njegov bratranec galaktični predsednik Zaphod Beeblebrox, ki so se po
divjem potovanju z naključnostnim pogonom znašli na planetu, identičnem Zemlji.
Pri raziskovanju planeta jim je pomagal robot Iz razdalj d in kotov nato s pomočjo kotnih funkcij
Marvin, ki uporablja svoje enote: kosinusa in sinusa preračunamo velikosti premikov
- kot 30' je 5 q, v smeri x in y. Dobimo naslednje vrednosti:
- razdalja 4 m pa 1 λ.
KT 37: Robota Marvina so zaradi pritoževanja razdalja premiki premiki
na koordinatah (59,86) vrgli z ladje. Na srečo je bil v smeri x v smeri y
opremljen z raketnim pogonom in samoohranitvenim
d1 = 1414,262 m x1 = 1000 m y1 = 1000 m
programom. Letel je precej nesistematično: najprej
1414,262 m v smeri 45°, nato je zamenjal smer na d2 = 2336,07 m x2 = 2000 m y2 = 1000 m
116,5651°, se je po 2336,07 m naveličal, zato za 755 m d3 = 1805 m x3 = 1758,73 m y3 = 406,03 m
smer spet spremenil, tokrat na 1368,89t, svoje letenje
pa je zaključil po 262,5 λ v smeri 770 q. Če premike seštejemo glede na smer, dobimo:
x = x1 + x2 + x3 = 4758,73 m, y = y1 - y2 + y3 = 406,03 m.
Rešitev: Za začetek ugotovimo, da je Marvin svoje To bi bil premik s točke (59,86); ker te točke na karti
letalske vaje začel izvajati izven naše karte. Zato se ni, si prestavimo izhodišče koordinatnega sistema
moramo naloge lotiti računsko. Za začetek si vse x, y za 3 km v levo (na točki [62,86], naša koordinata
razdalje in kote preračunamo na stopinje in metre. x je po premiku 4758,73 m - 3000m = 1758,73 m) in na
Kjer upoštevamo, da je 6400t = 360°, 5 q je 30 minut karto narišemo razdaljo x = 1758,73 m in y = 406,03 m.
in 1 λ = 4 m. Dobimo spodnjo rešitev.
Kot: Razdalja:
α1 = 45° d1 = 1414,262 m
α2 = 116, 5651° d2 = 2336,07 m
α3 = 1368,89 = 77°
t
d3 = 755 m
α4 = 770 q = 77° d4 = 262,5 λ = 1050 m
Vidimo, da sta zadnja dva kota enaka, tako da
lahko razdalji v smeri 77° seštejemo v d3 = 1805 m in
računamo premike le za tri različne kote in razdalje.
Kote in razdalje si za lažjo predstavo narišemo na Vir: GURS in NOT
skico (na skici označimo še novi koordinati x in y,
s koordinatnim izhodiščem v [59,86]).
Slika: Žiga Brenčič
