Revija Tabor 2016/9
Šola za življenje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 / VARNO V NARAVO
16 pravil za varno izvajanje
aktivnosti Besedilo: Jure Ausec - Bajs, fotografija: Matic Pandel
Le malo organizacij se ukvarja s tako raznolikimi aktivnostmi, kot jih najdemo v taborniškem
programu. Mnoge izmed aktivnosti lahko predstavljajo tudi višjo stopnjo tveganja za udeležence.
Naj bo aktivnost še tako zanimiva in privlačna - če
ne moremo zagotoviti varnega izvajanja, potem aktiv-
nosti ne izvajajmo. V BSA (Boy Scouts of America) so
pripravili seznam 16 področij, ki jih moramo preveriti
pred izvajanjem sleherne aktivnosti, ali The Sweet
Sixteen Of Safety. Seznam zajema številne ukrepe,
ki bi jih lahko predvideli z lastno "kmečko pametjo",
a to ne naredi seznama neuporabnega. Služi naj kot
dodatni opomnik, na kaj vse moramo pomisliti, da
ne bi pomotoma česa izpustili!
1. Usposobljeno vodstvo
Izvajalec mora biti strokovno usposobljen, odgo- 9. Vreme
voren in dovolj zrel, taborovodja oziroma starešina Vodja aktivnosti mora spremljati in glede na vreme
pa mora priskrbeti takega vodjo aktivnosti in bdeti prilagajati aktivnosti (nevihte v gorah, narasle reke ...).
nad njegovim delom. 10. Načrtovanje
2. Fizična kondicija Dobro načrtovanje je ključ do varno izvedene
Vsak udeleženec mora imeti aktivnosti primerno aktivnosti, pomeni manjše možnosti za nezgode in
fizično kondicijo, vodja aktivnosti mora poznati mo- manj sprememb načrta v zadnjem trenutku.
rebitne zdravstvene težave udeležencev. 11. Komunikacija
3. Pravilo dvojic Vodja aktivnosti mora biti v vsakem trenutku
Vsak udeleženec mora imeti dodeljenega vsaj enega sposoben komunicirati z vsemi udeleženci. Vnaprej
partnerja (angl. buddy) - tako si lahko pomagata v je potrebno predvideti možnosti za komunikacijo v
primeru kakršnih koli težav. primeru izrednega dogodka. Na žvižg morajo vsi iz
4. Varno območje vode, se vrniti na start in drugo.
Za vsako aktivnost moramo zavarovati območje, 12. Obvestila
kjer se bo aktivnost izvajala. Vodja aktivnosti mora poskrbeti za vsa potrebna
5. Dobra oprema dovoljenja, lastnika zemljišča, upravne enote, šole
Izbrati je potrebno aktivnosti in udeležencem pri- ter za obvestila staršem ali lokalnim prebivalcem.
merno opremo, ki je dobro vzdrževana in brezhibna. 13. Prva pomoč
6. Brezhibna osebna oprema Vodja aktivnosti mora zagotoviti ustrezno prvo
Vsak mora imeti brezhibno in primerno osebno pomoč in usposobljene bolničarje.
opremo: pravilno oblečen rešilni jopič, čelado, teži 14. Zakonodaja
primeren plezalni pas ... Opremo vodja pregleda. Izvajanje aktivnosti mora biti v skladu z vsemi
7. Varnostni postopki veljavnimi zakoni in predpisi.
Večina aktivnosti ima določene varnostne postopke, 15. Možnost oživljanja
ki se jih morajo zavedati vsi udeleženci, npr. požarna Vsak napor predstavlja nevarnost za srčni zastoj,
vaja, kako ukrepamo ob poškodbi. zato mora sodelovati oseba, ki pozna temeljne po-
8. Meja sposobnosti stopke oživljanja in ima ustrezno opremo.
Vodja aktivnosti mora preveriti sposobnosti vsa- 16. Disciplina
kega udeleženca in mu šele na podlagi tega dovoliti Aktivnost se lahko izvaja varno le, če ima vodja
izvajanje aktivnosti, npr. preveriti znanje plavanja aktivnosti nadzor nad dogajanjem in ga udeleženci
za potapljanje. spoštujejo in upoštevajo kot avtoriteto.
ASTRONOMIJA / raziskovanje 21
Besedilo: Primož Kolman
Gibanje Sonca, Lune in planetov
Ugotovili smo že, da so zvezde in galaksije zaradi Vsi planeti, tako notranji kot zunanji, pa tudi
velike oddaljenosti od nas bolj ali manj pri miru in Luna in Sonce, se gibljejo približno v isti ravnini -
njihovega gibanja praktično ne opazimo. Seveda ekliptiki. Ekliptika je pravzaprav ravnina, ki jo določa
moramo ob tej trditvi izvzeti gibanje celotnega neba, Zemljino vrtenje okoli Sonca. Zvezde ozadja, ki se
ki je posledica Zemljine rotacije. Že stari Grki pa so nahajajo v tej ravnini, pripadajo nam tako znanim
opazili, da z nekaterimi "zvezdami" nekaj ni v redu, ozvezdjem, katerih imena ustrezajo znamenjem iz
saj se gibljejo glede na ostale zvezde. Zato so jih po- horoskopov. To so zodiakalna ozvezdja, saj je večina
imenovali planeti (iz Grščine: pohajkovalci). Planeti poimenovana po živalih. In prav preko njih poteka
so namreč mnogo bližje v primerjavi z zvezdami ali ekliptika, v bližini katere lahko najdemo Sonce, Luno
oddaljenimi galaksijami in zato se njihovo gibanje in planete. Sonca, Lune in planetov zato nikoli ne
opazi. Naključje ali zakoni vesoljske dinamike so v 5 mi- boste našli nikjer drugje, razen v bližini ekliptike,
lijardah let, kolikor je staro naše Osončje, pripeljali do torej v zodiakalnih ozvezdjih.
tega, da se vsi planeti Osončja vrtijo okoli Sonca v isti
smeri in skoraj v isti ravnini. To velja tudi za Sonce
in Luno, ki sicer nista planeta, so pa njuno gibanje že
stari Grški astronomi dokaj dobro naštudirali. Sicer
je potem sledilo obdobje, ko si je cerkev vzela pravico
v svoje roke in postavila Zemljo v središče vesolja,
a o tem morda kdaj drugič. Danes vemo, da je Sonce
tisto, okoli katerega se planeti vrtijo, in to dejstvo
je tudi odpravilo ugibanja, od kod izvirajo čudna
odstopanja pri gibanju planetov, ki so predstavljala
boleč trn v peti starih astronomov. Danes vemo, da je
tako imenovano retrogradno gibanje posledica tega,
da opazujemo planete z Zemlje, ki se prav tako kot
opazovani planet vrti okoli Sonca. Navidezno gibanje
planeta glede na ozadje je tako kombinacija gibanja
opazovanega planeta in Zemlje (opazovališča).
Za razumevanje gibanja planetov jih moramo Planeti so del sončnega sistema in zato je njihovo gibanje opazno.
najprej razvrstiti na notranje in zunanje. Zemlja Vir: Wikimedia Commons
je tretji planet od Sonca. Bliže Soncu sta Venera in
Merkur in sta zato notranja planeta. Ostali planeti so
zunanji, saj so dlje od Sonca kot Zemlja. Za notranje
planete je značilno, da se navidezno nikoli ne oddaljijo
veliko od Sonca, zato so večinoma na nebu podnevi,
vendar jih zaradi Sončevega blišča ne vidimo. Not-
ranje planete tako lahko opazujemo le zjutraj pred
sončnim vzhodom ali zvečer po sončnem zahodu,
ali pa, kar je še redkeje, ko prečkajo Sonce. Zunanji
planeti nam dajejo več možnosti za opazovanje. Sonce
bo namreč motilo naše opazovanje le v času, ko bodo
za njim. Sicer pa so na nebu lahko tudi celo noč. Med
zunanje planete štejemo Mars, Jupiter, Saturn, Uran
in Neptun. Včasih je tudi Pluton spadal med planete,
a ga je avgusta 2006 mednarodna astronomska zveza Srednjeveška upodobitev: Zemlja je postavljena v center in vse naj bi
črtala s seznama planetov. se vrtelo okoli nje. Vir: Wikimedia Commons
