Revija Tabor 2017/9
Z zaletom v novo šolsko leto 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
24 / TEMA MESECA
Poletimo visoko
1000 tabornikov na 15. Zletu ZTS
Besedilo: Tina Tomšič, Martin Justin, fotografije: Pija Šarko
Zlet se je končal že pred slabim mesecem. A se zdi, da je nekako še vedno z nami. V spominih, novih
prijateljstvih in poznanstvih, na fotografijah in družbenih omrežjih, nekateri imajo z njim še vedno
delo. Kar v resnici ni nič nenavadnega. Zlet 2017 v Velenju je bil največji taborniški dogodek v zgodo-
vini samostojne Slovenije - na eni točki v prostoru in času (med 1. in 10. avgustom 2017) je pod skupno
vizijo združil več kot 1000 tabornikov iz cele Slovenije in tujine.
A to smo že tolikokrat napisali, slišali in prebrali, da ne pomeni več prav veliko, sploh, ker je bistvo
nekje drugje. Bistven je trud, nepredstavljive količine prostovoljskih ur, vloženih v organizacijo; bistve-
ni so spomini, ki bodo ostali, in izkušnje, s katerimi bomo gradili nove taborniške zgodbe.
Na številke smo absolutno lahko ponosni, a so te le potrdilo kvalitete programa, ki ga taborniki izva-
jamo, pomembnosti dela, ki ga opravljamo, edinstvenosti zgodbe, ki jo ustvarjamo. In namesto številk
bi vam radi predstavili to zgodbo, pa četudi le delček nje, skozi izjave vseh prisotnih, opise dogajanja,
fotografije in nenavadne zletne zanimivosti bi vam pokazali ali vsaj namignili, kaj je naredilo Zlet tako
izjemen in edinstven dogodek.
TEMA MESECA / aktualno 25
Kakšni so bili vtisi?
Glede na to, da sem bila na Zletu del osebja in sem in Dixi song, ki se mi prepeva še zdaj. Vesela sem, da
imela s samimi dejavnostmi manj stika, so mi Zlet sem bila lahko del delavnice Ukulele za začetnike,
najbolj polepšali ljudje, ki so me obdajali. Ker je bila saj sem opazila ogromno zanimanje za nadaljevanje
moja funkcija koordinacija s tujci, sem veliko posebnih z igranjem, hkrati pa hiter napredek in veselje moje
izkušenj doživela s taborniki iz Izraela, Makedonije skupine. Zelo sem hvaležna za svoja šotorska cimra
in Francije. To je bilo zares nepozabno. Na Zletu ne in vsa prijateljstva, ki sem jih stkala tekom Zleta.
bi spremenila ničesar, vendar mislim, da vsakič, ko Definitivno je bilo super biti staff.
se ozremo nazaj, opazimo, kje smo delali napake in Kaja Hribar, osebje, RMK Radomlje
kaj bi lahko storili bolje, tako pa se konec koncev tudi
učimo za prihodnje projekte. Na Zletu se mi je najbolj vtisnila v spomin celotna
Zala Gajser, osebje, RMT Ljubljana zgodba in dogajanje, ki me je vsak dan spomnilo,
zakaj sem srečen, da sem tabornik. Moja izkušnja
Zelo me je presenetil drugi bivak - na zabavi, ki so kot vodnik se je izkazala za odlično izbiro, saj so bili
nam jo pripravili na Velenjskem gradu, sem zelo užival. ravno moji člani tisti, s katerimi smo Zlet ustvarili
Samo vzdušje Zleta se mi je zdelo zelo sproščeno, nepozaben. Vse aktivnosti in delavnice so bile premi-
saj smo se znotraj voda veliko zabavali. Malo me je šljene in odlično pripravljene. Izdelal sem tudi svoj
motilo, da smo imeli za kosila le sendviče, vendar se cajon, zaradi katerega sedaj sosedi ne spijo.
je to pozneje na srečo spremenilo. Alen Kočar, vodnik, Ljubljana
Anže Biček, udeleženec, RBS Ljubljana
Kaj pa je bilo tisto, ki je to največjo taborniško
Na Zletu je bilo res top. V vodu smo se zares povezali doživetje naredilo tako zanimivo? Najverjetneje vsak
že na bivaku. Pol poti smo preštopali, zadnjo noč pa trenutek bivaka, delavnic, otvoritvene in zaključne
smo do Velenja hodili v največjem neurju in zaradi slovesnosti ter mnogo športnih dejavnosti. Dogajanje
tega bili čisto premočeni, medtem ko so vsi ostali na Zletu je bilo izjemno pestro, programski del pa
počivali na suhem pod streho. Na zletni prostor smo je bil razdeljen v več delov. V sklopu programskega
tako seveda prišli prvi. Najboljša stvar na otvoritveni dela smo se tudi lotili našega cilja - grajenja rakete!
slovesnosti je bilo britje brade starešine ZTS Jerneja
Stritiha. Zanimiva je bila tudi aktivnost parkour, saj Bivak
je bila nekaj čisto novega. Proga preživetja je bila res Prve tri dni je potekal bivak - udeleženci so se
najboljša, edino, kar me je na Zletu motilo, je bilo, s sedmih različnih lokacij (Gornji Grad, Vransko,
da niso dovolj redno čistili dixijev. Slovenske Konjice, Celje, plezališče Kotečnik, Ravne
Luka Banič, udeleženec, RTR Ljubljana na Koroškem in Šentjur) odpravili proti zletnemu
prostoru. Na svojih poteh so doživeli marsikaj, od
Vzdušje na Zletu je bilo fantastično, najbolj mi obiska ribnika, kopanja v jezerih ravno pravšnje
je bilo všeč petje ob kitari v kotičku z lampijončki. temperature pa vse do spanja pri štajerski babici in
V spomin so se mi definitivno vtisnile grajske žurke peke čevapčičev. Med samim bivakom so potekale tudi
delavnice, ki so jih izvajali člani osebja. Te delavnice
so vključevale foto kabino, supanje, mehurčkanje,
različne ustvarjalne delavnice in še mnogo drugih
zanimivih aktivnosti.
Prvo noč so si vodi sami izbrali lokacije za spanje
- tako so se kot vod lahko še bolj povezali ali bolje
spoznali. Nekateri starejši vodi na Zletu so bili namreč
mešanica najrazličnejših slovenskih rodov. Drugo
noč so vsi, ki so se na pot odpravili z ene lokacije,
spali na istem prostoru - tako je vseh dvanajst vodov
prespalo na isti lokaciji in imelo možnost spoznati
udeležence drugih vodov.
